Tretja pohodna skupina Društva LIPA zašpilila leto 2016

Triurni sprehod v Arboretumu je bil zaključek predvidenega programa pohodov tretje skupine pohodnikov v Lipi za leto 2016.

Nekaj utrinkov v besedi in fotografiji si oglejte v spodnjem prispevku pohodnice Majde Šraj, del fotografij je prispevala tudi Mirjana Kavčič).

Tabor nad Ihanom 377 m visok hrib (1.12.2016)

Naš pohod se je pričel pri spomeniku talcem ob Šumbergu. Prečkali smo glavno cesto in se podali po makadamu mimo smučišča Pastovka proti Krumperku. Hoja je bila prav prijetna malo po gozdu, travniku in že smo prečkali cesto proti Krumperku in veselo naprej v gozd, proti Taboru, ki je naš današnji cilj. Pot je zanimiva, ker se vije po mešanem gozdu. Zraven smo imeli prav prijetno zverinico po imenu Capko. Kuža, ki nam je krajšal čas s svojimi vragolijami.

Ko smo prispeli na Tabor, nas je pozdravil sonček. Postali smo pred spomenikom in še nekaj korakov do cerkve sv. Kunigunde, ki je bila postavljena v 15. stoletju, ko so se vrstili turški vpadi. Pokukali smo v notranjost cerkve, ki je nekaj svojstvenega.

Zaradi zgodovinske povezanosti gradu Krumperk s Taborom so si Krumperški izbrali cerkev sv. Kunigunde za svoje zadnje počivališče in ob cerkvi zgradili grobnico. V njej počiva več članov družine Rasp. Žal je bila grobnica 1. maja 1945 razdejana in izropana.

Po končanem raziskovanju smo se napotili po gozdu proti konjeniškem centru Brno pri Ihanu, ki je idilično prenovljen v prečudoviti okolici. Od tu nas je lastnica centra zapeljala do naših avtomobilov.

Zaključili smo z malico in prijetnim klepetom in predlogom za naslednji pohod.

Sveti Primož nad Kamnikom 826 m visok hrib (8.12.2016)

Zbirališče v Domžalah na parkirnem prostoru. Kar hitro smo se zapeljali do Stahovice pri Kamniku. Z avtomobili smo se zapeljali malo bližje Primožu. Sonček nas je prijetno grel in razgled je bil čudovit. Vzpenjati smo se začeli po kolovozni poti, ki nas je pripeljala do kapelice. Pot se malo poravna in že je tu prijeten studenček. Po malih vzponih se nam odpre pogled na cerkev sv. Primoža in Felicijana, ki je poznogotski stil gradnje. Zanimivo kje so potekale romarske poti že v 13. Stoletju. Tu smo se malo »martinčkale« na soncu, skoraj pozabile na čas. Odločile smo se da gremo do cerkvice sv. Petra in naprej do križa, kjer smo zavile nazaj proti Stahovici.

Po prijetnem izstopu smo pospravile palice in se odpeljale do gostišča, da se domenimo za naslednji podvig. Sklenile smo, da bo to nekje v bližini. Saj smo v predbožičnem času!

Arboretum Volčji Potok, 85 ha velik javni park (15.12.2016)

Dan je bil meglen in kar hladen a to nas ni motilo. Naš sprehod se je začel s smehom in dobro voljo. Res da ni tulipanov, je pa drevnina toliko bolj zanimiva. Predvsem jelke, ki so v tem času prečudovite. Ta prečudoviti botanični park je oaza v kateri se sprostiš in se napolniš z energijo. Ne moremo mimo, da se ne dotaknemo zgodovine. Graščino omenja Valvasor v Salvi vojvodine Kranjske. Leta 1882 je posestvo kupil Ferdinand Souvan. Od leta 1999 dalje je kot kulturna in naravna dediščina.

Pohod okoli hriba in na grajsko obzidje je bil prečudovit. Presenečene smo bile nad pravljično deželo. Otroci se prijetno zabavajo. Ob izhodu smo se domenile za točko, kjer bomo poklepetale in spravile v vrečo vse slabe stvari leta 2016. Zaželele zdravo in zadovoljno leto 2017 in mnogo prijetnih pohodov.

(kliknite slike za povečan prikaz)

In še nekaj fotografij iz pohoda po Arboretumu (Foto Mirjana Kavčič)