Sedmo srečanje bo 9. 4. 2019 ob 16. uri v prostorih Lipe.

Za aprilsko srečanje sem pripravila nekaj Oshovih misli o religiji in kakšen vpliv ima na človeka.

Vse religije so vsiljevale idejo, da je bog ustvaril svet in da je vseveden, povsod pričujoč. Vse ve. Vsemočen je. Povsod je.
Ta ideja je preprečevala človeku, da bi karkoli storil za izboljšanje življenja in je najosnovnejši vzrok celotne tesnobe, skozi katero gre človeštvo; kot sam vidim, meni Osho, ni boga, ki ustvarja svet, ki skrbi za svet. Ne vrzite odgovornosti na nekoga, ki ne obstaja. To smo mi, ki smo tukaj, ki smo na vsak način odgovorni, da pomagamo ali zapravimo priložnost.

Trpljenje je povsem nepotrebno. Tesnoba je naša neumnost.
Človek lahko živi izredno bogato, blaženo, ekstatično življenje. Toda sprejeti mora odgovornost. Postati moramo ustvarjalci in predvsem celostni.

Ta osnovni ustroj naše človečnosti nas močno zaznamuje. Razumevanje človekove dvojnosti je prvi korak k spoznavanju samega sebe.

Religije so človeku dale izmišljotine, da živi. Sedaj so vse te izmišljotine zlomljene in človek nima ničesar več, za kar bi živel – zato je prišla tesnoba.

Tesnoba ni običajno stanje zaskrbljenosti. Zaskrbljenost je vedno osredotočena na določen problem. Tesnoba ne pozna problema kot takega. Samo to, da si, je videti jalovo in da začneš spoznavati, da se ne bo nič zgodilo. V tesnobi je prisotno samo eno: nekako priti iz tega kroga življenja.
Vendar je mogoče vse spremeniti.

Odmakniti je treba idejo, da je kdo drug odgovoren za tvojo bedo in trpljenje; odmakniti idejo, da ti lahko kdo drug osmisli življenje... , odmakniti idejo, da pride mesija in te reši...

De Mello: Semena naprodaj, ne sadovi

Neka ženska je sanjala, da je vstopila v čisto novo trgovino ob trgu in našla, na svoje veliko presenečenje, Boga za pultom.
''Kaj prodajaš tu?'' ga je vprašala.
''Vse, kar poželi tvoje srce,'' je rekel Bog.
Ženska si je komaj upala verjeti, kar je slišala in se je odločila, da bo zahtevala najboljše stvari, ki si jih človek lahko želi.
''Rada bi mir za svojo dušo in ljubezen in srečo in modrost in osvoboditev od strahu,'' je rekla. Po kratkem premisleku je dodala: ''Ne samo zame, za vse ljudi na zemlji.''
Bog se je smehljal. ''Mislim, da si me narobe razumela, draga moja,'' je rekel. ''Tu ne prodajamo sadov, samo semena.''

Marija Dodič