Tri botre lisičice

Sošolke pri etnologiji imamo različne darove, ki jih lahko pokažemo zdaj, ko nam življenja ne krojijo več službeni urniki. Sanda Volk vsako leto pripravi razstavo, ki ponazarja kakšno ljudsko pravljico. Letos je izbrala rezijansko ljudsko Tri botre lisičice, ki jo je zapisal in za današnji čas priredil akademik dr. Milko Matičetov, ilustrirala pa Ančka Gošnik Godec.

Letos praznujemo stoletnico rojstva akademika Matičetova. Matičetov je ime povzel po dedu, ki so ga imenovali Matiče. Fanta je vodil v naravo in mu pripovedoval zgodbe. Akademik Matičetov se je rodil 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu, študiral v Padovi in si pridobil umetnostno, etnološko in jezikoslovno izobrazbo. Deloval je v Etnografskem muzeju, vendar je že 1952 postal prvi redno zaposleni član Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU. Od 1975 do 1985, ko se je upokojil, je bil upravnik tega inštituta. Leta 1995 je bil izvoljen za izrednega in leta 2001 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Veliko je deloval na terenu in zapisoval pravljice, pesmi in proučeval mitologijo, zlasti obrobnih pokrajin. Slovenska javnost ga pozna predvsem po Rožicah iz Rezije in Zverinicah iz Rezije (1972, 1973). (Povzeto po objavi na spletni strani SAZU).

Sanda je sledila zgodbi in narisala prizorišča, na katerih so se srečevale lisičke. Lisičke je zašila kot lutke, ki živo razkazujejo svoj lišp. Ko so si pripravile pojedino, so ga še malce cuknile, potem pa zaplesale in visoko dvignile noge. Skakelj je moral po »žurki« še pospraviti…Ja, povedati je treba, da je Skakelj narečno ime za kobilico.

Sandina razstava bo na ogled v Knjižnici Domžale do 20. 10., potem pa bo romala še v Ihan, Moravče in Mengeš. Naj se otroci veselijo in podoživijo prisrčno pravljico.

Besedilo in fotografije,Manica Perdan Ocepek