Literarni krožek praznuje dan poezije z recitalom v Arboretumu

Danes je prvi pomladni dan, dan poezije, dan gozda in Downovega sindroma… in članice literarnega krožka pri Lipi U3ŽO so se odločile, da bodo brale poezijo. Pa ne kjerkoli! Zbrale so se v francoskem delu parka v Arboretumu, na terasi, že obkroženi s prvim pomladnim cvetjem. Recital je pričela vodja krožka ga. Zlatka Levstek: »Besede so med, sladka brv prijateljstva, spletene črke, most odkritosti, majava, a trdna vez, ki povezuje in boža«. Poudarila je, da so izdali že petnajst zbornikov poezije, ki združujejo tudi ustvarjalce iz drugih slovenskih krajev, letos pa pripravljajo že šestnajstega.

Predstavile so se avtorice: Mira Dodič, Janka Jerman, Zlatka Levstek, Helena Ogorelec, Iva Rejc, Mira Smerkolj in Mimi Vresovnik. Prebrale pa so še pesmi tistih članic in avtoric, ki se branja v parku niso mogle udeležiti, in sicer: Milenke T. Geiser, Anice Kvas, Nade Lomovšek in Silve Mizerit. Starosta Lipe Metka Zupanek je izmed poslušalcev prijazno povabila Manico P. Ocepek, ki je prebrala dve pesmi svoje že pokojne mame Silve Ocepek.

Pesmi, prepletene s ptičjim žgolenjem, so segale od pomladnih razpoloženj, pesmic za otroke, preko iskrivih haikujev, do ljubezenskih in globoko razmišljujočih pesmi, ki so odsevale pozna in bivanjska razpoloženja. Janka Jerman je poudarila tudi dan Downovega sindroma in kot znak pokazala dve različni nogavici, ki jih je obula za to priložnost: »Tako poudarimo, da smo na svetu različni ljudje, in prav je, da se spoštujemo…«

Metka Zupanek se je na koncu zahvalila poslušalcem in gostiteljem Arboretuma in poudarila, kako dragocena je ustvarjalnost literatk pri Lipi. Za konec smo slišali še pesem najstarejše članice tega krožka Mici Jenc, enaindevetdesetletne neutrudne ljudske pesnice, ki jesen življenja preživlja v Domu starejših občanov in še vedno piše.

Manica Perdan Ocepek