Jožefovo in Velika noč na Suhorju

Štiri članice etnološkega krožka pri Lipi smo se odločile, da na večkratno vabilo le obiščemo folklorno in etnološko prireditev na Suhorju.

Suhorje je vas na severozahodnem slemenu Brkinov, nad Vremsko dolino oziroma dolino reke Reke. Valovita pokrajina se je že odela v pomladne barve, pogled pa je razodel še zimsko podobo vrha Snežnika. Brkini so znani po sadjarstvu, živinoreji, zlasti ovčereji, predvsem pa po bogati z dediščino: poznajo tepežkanje, škoromate, na Suhorju pa v spomin na učitelja, pesnika, narodnega buditelja in rodoljuba Jožeta Volka (1842 – 1922), - mimogrede, v vasi je mnogo družin s tem priimkom, razlikujejo pa se po domačih, hišnih imenih - prirejajo jožefovo. Narodna zavest Suhorcev se je ohranila skozi vso, tudi tragično zgodovino. Takoj ko je kraj z rapalsko mejo pripadel Italijanom, so izselili učiteljico na jug Italije, med vojno pa so pobili domače fante in požigali domačije…

V stari Stanetovi domačiji, kjer je živela Antonija Krebelj, so najprej pripravili delavnico, na kateri so s praskanjem krasili pirhe. Ob trinajstih so izpeljali čudovito kulturno in folklorno prireditev, na kateri so nastopali domači pevci in recitatorji Vaškega društva Suhorje, ki so povabili izvrstne harmonikarje, pevce iz bližnjega Ostrožnega Brda in Prema. Jože Volk je bil zelo naklonjen povezovanju slovanskih narodov, zato so domačini povabili tudi plesalce srbskega folklornega društva iz Postojne. Želja po učenju novih ljudskih pesmi je povezala Suhorce z vaščani Preloke iz Bele krajine, ki so prišli s tamburicami, pevko in njihovimi ljudskimi vižami.

Prireditev in domačine je pozdravila tudi gospa Marija Merljak, ki je že predstavljala Suhorje, zlasti njegovo kulinarično dediščino, v oddaji Dobro Jutro. Najstarejšo vaščanko je obdarila s knjigo o kruhu.

V vaškem domu so Suhorci na ogled postavili razstavo ročno pripravljenih dobrot, ki spadajo k velikonočnemu praznovanju, ali pa so del tako imenovanega »žegna«. Obenem so predstavili tudi miniaturno ureditev kalov, zajetij vode, kjer so včasih napajali živino.

Po prireditvi so gostoljubni domačini postregli z »vovčjo župo« (ovčjo juho), kvašenimi štruklji, domačim pršutom…, s potico in z veliko drobnega peciva. Vsak udeleženec je v dar prejel značilno vrečko s suhim sadjem, zavezano s trobojnico in listkom in napisom ene izmed modrosti v verzih Jožeta Volka. »Etnologinje« iz Domžal pa smo bile še posebej počaščene s »počüšino« (pokušino) za s sabo: kosom potice, parom suhe klobase in pirhom.

S hvaležnostjo Janezu, Kristini Volk in Tinki Volk Dekleva z družino, po domače Ulčerjevim, zapisala: Manica Perdan Ocepek, žena Aleksandra Perdana, katerega mama izvira kot Amalija Volk s Suhorja, po domače pri Jagodnikovih.

Povezani članki:
Suhorci so letos pripravili razstavo o svojem izročilu v kar dveh objektih
Brkinski pirhi iz rok Antonije Krebelj, Suhorje, 1995
Slovenci in abesinska vojna, Jana Krebelj, Diplomsko delo

Manica Perdan Ocepek