Zeliščarski izlet 6.marec 2019 – članic Zeliščarskega krožka društva Lipa – Univerze za tretje življenjsko obdobje

Objavljeno .

Zeliščarski izlet članic Zeliščarskega krožka društva LipaBil je prvi dan v tem letu, ki smo ga članice naše zeliščarske skupine lahko preživele v naravi. Izbrale smo vas Tunjice.

Predvidevale smo, da bomo med neokrnjenimi tunjiškimi griči že našle prvi regrat in čemaž in si ogledale tudi druge pomladne zdravilne rožice. Naš podvig je bil v tem delu zelo uspešen.

Le nekatere med nami so že obiskale znamenito romarsko cerkev sv. Ane, zato smo si v program zabeležile tudi ta ogled. Naša požrtvovalna kolegica Olga, ki je vaščanka Tunjic, je s svojimi zvezami in poznanstvi omogočila izvrsten voden ogled tega kraja. Gospod Ivan Nograšek nam je izčrpno, slikovito in na hudomušen način predstavil zgodovino samega kraja ter cerkve, v pomoč mu je bil g. Valentin Zabavnik, obema se za to predstavitev iskreno zahvaljujemo. Prav tako se lepo zahvaljujemo tudi ga. Marjani, ki zgledno skrbi za urejenost cerkve in njene okolice. Žal nas večina živi v mestu, zato smo tudi me že davno izgubile občutek pristnega sodelovanja in medsebojne pomoči z ljudmi, kakršnega še vedno gojijo vaščani Tunjic. Za trenutek se nam je zazdelo, kot da smo vstopile v zdavnaj pozabljene čase medsebojne človeške povezanosti in zaupanja.

Vsakokrat ko bomo v naših dnevnih sobah zagledale glinena darilca z upodobitvijo cerkve sv. Ane, ki smo jih prejele od naših prijaznih gostiteljev, se bomo spomnile tega nepozabnega popoldneva.

 

Zeliščarsko popotovanje k Sv. Ani

Letos se je zima poslovila,
še predno se je poslovil pust.
Na zelene, cvetoče trate nas zvabila,
veselih, nasmejanih ust.

Tako nas je Veronika v Tunjice peljala,
na travnik,
kjer trobentice, pljučnik in lapuh cveti,
da vsaka si je regrata nabrala,
da danes v kuhinji lepo diši.

Na hribčku, sredi Tunjic,
prelepa cerkvica stoji:
cerkev Sv. Ane,
ponosna,
v soncu se blešči.

Prava baročna lepotica,
da ti zastane dih.
In njena notranjost bogata, tiha,
človeku je lahko navdih.

Le koliko žena, deklet,
k Sv. Ani je prosilo,
da bi njihovo življenje sadove obrodilo.

Za vse stvari na svetu ljudje odgovore imamo,
a tistega,
na koncu,
le zvezde nad nami poznajo

Veliko zgodb o kraju in ljudeh
pa gospod Ivan pozna.
Presenečene in navdušene,
smo z veseljem poslušale ga.

Gospod je živi leksikon,
veliko takih ni,
ohranja ljudsko izročilo,
da naprej živi.

Le upamo lahko,
da se najde kdo,
ki bo zapisal vse,
kar v Ivanovi glavi skrito je.

In za piko na i
nas je še naša Olga,
kot kraljice pogostila,
nam pravi, gurmanski humus naredila.

Iz lepega popoldneva
nam je pripravila čudovit dan,
zapisan z velikimi črkami na našo srčno stran.

Marina Kopač

  • IMG_7588
  • IMG_7590
  • IMG_7593

 

Nastop citrarske skupine Društva Lipa ob 100-letnici organiziranega delovanja čebelarskih društev

Objavljeno .

Nastop citrarkse skupine na slavnostni akademiji ob 100-letnici organiziranega delovanja čebelarskih društevCitrarska skupina Društva Lipa – Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, pod vodstvom Damjane Praprotnik sodelovala na slavnostni akademiji ob 100-letnici organiziranega delovanja čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče

V soboto smo Anica Justinek, Marta Hernčič, Joži Ravnikar, Marinka Flis in avtorica tega prispevka sodelovale v Kulturnem programu na Slavnostni akademiji ob 100-letnici organiziranega delovanja čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče. V Društvu Lipa Domžale se učimo igrati na citre pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik.

Sodelovali so še Komorni moški zbor Čebelarske zveze Slovenije pod vodstvom Aleša Sedušaka in citrarke Eve Medved, predstavnika Čebelarskega društva Moravče Peter in Petra Pirnat, Otroška folklorna skupina Dolsko in Klapa Sidro.

Bila je res lepa prireditev. Prvič smo nastopale s citrami pred tako številnim občinstvom, ki nas je zelo lepo in prisrčno sprejelo in nagradilo z aplavzom. To nam pomeni tudi vzpodbudo za nadaljnje učenje igranja na citre in nastopanje. Članica naše skupine Joži Ravnikar je tudi sama čebelarka, članica Društva čebelarjev Moste Polje, zato je bil zanjo dogodek in nastop še posebej prijeten. Voditeljica prireditve se nam je zahvalila in publiko povprašala tudi, če vedo, kako se reče citram. Pojasnila je, da je star izraz za citre, da so »milozvočen« instrument«, kar sem tudi sama prvič slišala.

Še enkrat čestitke ob jubileju vsem že omenjenim Čebelarskim društvom. Zahvaljujemo se za povabilo in prijetno druženje po prireditvi.

Program prireditve in naš nastop (nastopale smo predzadnje) je objavljen na Domžalec.si, lahko pa si ga ogledate na sledeči povezavi: Domžalec.si - Slavnostno ob 100-letnici organiziranega delovanja čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče

Foto: Miro Pivar - Domžalec.si

Besedilo: Marija Gornik Kugler

Program prireditve in naš nastop (nastopale smo predzadnje) je objavljen na Domžalec.si, lahko pa si ga ogledate na sledeči povezavi:

IZLET v Hrastovlje, Koper in Izola

Objavljeno .

Hrastvolje Koper

SOBOTA 13.4.2019

ODHOD AVTOBUSA OB 7.30 Z AVTOBUSNE POSTAJE V DOMŽALAH

Kratek postanek za jutranjo kavico bomo naredili na počivališču Ravbar komanda. Pri Črnem kalu bomo zavili proti Hrastovljam, kjer si bomo ogledali eno najstarejših cerkva na slovenskem z znamenito fresko »mrtvaški ples«.

Pot bomo nadaljevali v Izolo, kjer se bomo sprehodili po starem mestnem jedru ter spoznali zgodovino in sedanjost tega mesta.

Druga točka na obali je Koper s številnimi palačami iz dobe Benečanov. Če bomo dobili dovoljenje za ogled Luke, se bomo zapeljali tudi tja.

Na poti domov se bomo okrepčali v Senožečah.

Domov bomo prišli okrog 18.00 ure

Prispevek za ekskurzijo je 30 €.

Prijavite se najkasneje do ponedeljka, 8. aprila 2019, v pisarni LIPE.

Program izleta pripravila
Jožica Polanc

Predsednik Društva Lipa -
Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale
Marjan Ravnikar

Pustne šeme v Lipi

Objavljeno .

Leto je naokoli in pust se je vrnil v deželo – pa nima zares kaj početi, saj je sinoči južni veter zavil okrog vogala in prinesel dež, kakor da je april. Toda etnologinje se ne damo: ne samo, da smo govorile o pustnih šemah in se šle igro, s katero smo ponovile vse slovenske etnološke maske, sprevode in »performanse« , ki so pod Unesco-vo zaščito, ampak smo se tudi oblekle dnevu primerno. Sošolka Ruša je imela ravno na pustno nedeljo rojstni dan, tako da smo ji voščile in zapele. Na sliki je lepo videti tudi našo tabelsko sliko pustnih šeg. Fotografije najbolje ponazarjajo veselo razpoloženje, podprto s pečenimi sladkostmi, ki se je nadaljevalo ob tradicionalni kavici. »Zasačili« smo tudi »English Carnival Group at the coffee table«.

 

Manica Perdan Ocepek

  • IMG_3813
  • IMG_3815
  • IMG_3816
  • IMG_3818
  • IMG_3819
  • IMG_3821
  • IMG_3822
  • IMG_3824
  • IMG_3825

Vabilo na šesto srečanje debatnega kluba

Objavljeno .

Debatni klub

Šesto srečanje bo 12. 3. 2019 ob 16. uri.

Se zavedamo samega sebe in tega, kar smo, ali pa smo samo skupek vzgoje in naučenih pravil, ki nam jih je vcepila družba?

Kako smo prišli do ega in zakaj smo si ga ustvarili?

Že v bibliji je omenjen izvirni greh, ko Adam in Eva jesta z drevesa spoznanja dobrega in zla. Človek, ki je postavljen v materialni svet, ko za življenje na zemlji potrebuje telo, je dvojno bitje. V njem poteka stalen boj med dobrim in zlom.

Ta osnovni ustroj naše človečnosti nas močno zaznamuje. Razumevanje človekove dvojnosti je prvi korak k spoznavanju samega sebe.

Po navadi nas na to pot potisnejo razmere ali travmatična izkušnja, ko smo povsem na dnu in ne vidimo več izhoda. Takrat nastopi čas, ko lahko naredimo korak v drugo smer, v drugo resnico in se prvič resnično soočimo s svojo omejenostjo in ujetostjo v svoj prav. Izhod poiščemo vedno na točki, ko se nam zdi nemogoče.

Z leti si naberemo veliko vplivov, ki so nam obarvali naš jaz. Postanemo zasvojeni in nerazsodni. Istovetimo se z svojo družino, imetjem, statusom,... Kaj bi se zgodilo, če bi nam vse to naenkrat vzeli? S čim bi se lahko istovetili? Ali bi sploh še obstajali?
Kako se otresti teh vplivov?
Kako modro krmariti svoj jaz, da ga ne poškodujemo preveč?

Ego sam po sebi ni nekaj slabega. Pomaga nam preživeti in delovati v tem svetu. Je lahko dobro orodje, ki ga moramo modro uporabljati. Biti moramo gospodarji ega in ne njegovi sužnji.

Človeško bivanje je hiša za goste.
Vsako jutro nov prihod.
Radost, žalost, podlost,
trenutno zavedanje pride
kot nepričakovani gost.
Sprejmite in zabavajte prav vse!
Tudi če pride hudo gorje,
ki vam po hiši povzroči silovito razdejanje
in vas oropa pohištva,
vseeno vsakega gosta sprejmite spoštljivo.
Morda vas čisti,
da naredi prostor za novo radost.
Temna misel, sram, zloba,
na vratih jih pričakajte smeje
in povabite naprej.
(Rumi)

Marija Dodič