Oskrbovance v Domu Sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju smo citrarke in kitaristke Društva Lipa Domžale že večkrat obiskale. Tako je bilo tudi letos, 13. maja, ko smo njihovo vabilo sprejele in jim pripravile pester glasbeni program. Seveda brez pomoči naše mentorice, prof. Damjane Praprotnik, ne bi šlo. Obisk smo združile še z ogledom dveh znamenitostih v Bohinju oz. Stari Fužini.
Po prihodu v Bohinj smo si najprej ogledali cerkev sv. Janeza Krstnika. Tamkajšnji župnik Martin Golob nam je predstavil zgodovino in znamenitosti cerkve, ki je stara preko 700 let in spada med najlepše primerke slovenskega srednjeveškega stavbarstva in stenskega slikarstva. V cerkvi in na zunanjem zidu cerkve najdemo ene od najstarejših fresk na Slovenskem, predstavlja pa slogovno časovno potovanje od romantike do baroka.
Župnik nam je pojasnil, da je bila cerkev sv. Janeza Krstnika verjetno zgrajena že veliko pred letom 1300, saj so ob cerkvi našli arheološke najdbe iz 1. do 5. stoletja našega štetja. Posebnosti in zanimivosti cerkve sv. Janeza Krstnika so še: lesena glava Janeza Krstnika (iz okoli leta 1380), freska Svetega Krištofa, na zunanjščini, ki je bil zavetnik furmanov. Za svetega Krištofa so ljudje tudi verjeli, da jim pogled nanj prinaša srečen dan. Med najstarejše na Slovenskem spada freska Sv Janeza Evangelista, ki pije strup pred svečenikom Aristodemom. Zanimivo je bilo pogledati pojoče angele s trakovi, ki imajo golše in zobe ter ostale posebnosti. V cerkvi stojijo trije leseni oltarji, ki so jih rezbarji izdelali v različnih obdobjih 17. stoletja. Zahvalili smo se za predstavitev in se odpravili do doma Sv. Martina.
Članice literarnega krožka se letos srečanja niso udeležile zaradi priprav na predstavitev literarno - likovnega zbornika. Pripravile pa so nekaj literarnih del, ki sta jih oskrbovancem doma prebrali Fanči Majhenič in Ivica Lovrenčič.
Celoten program so oskrbovanci doma sprejeli z veseljem in navdušenjem, nekateri so z nami tudi zapeli. Bili smo veseli, da smo jim popestrili dan in se družili z njimi. Predstavnika doma sta se nam zahvalila in nas povabila, naj si vzamemo čas in se še večkrat oglasimo pri njih.
Bilo je hladno in malo vetrovno, zato po nastopu in druženju v domu nismo šli okoli jezera, ampak na ogled Planšarskega muzeja v Stari Fužini. Muzej domuje v nekdanji vaški sirarni, ki je delovala še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Precej opreme je avtentične iz leta 1883. Kustosinja nam je predstavila način dela v sirarni, mlin na kamen in še vedno delujočo žago venecijanko na vodni pogon. Muzej prepleta tisočletno vez med ljudmi, visokogorjem in kravami ter predstavlja bohinjski način življenja v preteklosti.
Po kosilu v gostišču v Srednji vasi smo se odpravili proti domu. Bil je lep in prijeten dan. Zahvala za organizacijo in vodenje pa gre mentorici Damjani Praprotnik.
Besedilo: Marija Gornik Kugler
Foto: Aco Majhenič
Sanje so kot sonce. Vzhajajo in zahajajo. Dozorevajo. Mirine sanje so dozorele. Izdala je svojo prvo samostojno knjigo kratkih zgodb z naslovom Med ljudmi. Rada je med ljudmi, jih posluša in nabira zgodbe, saj življenje je ena sama zakladnica zgodb.
