Praznovanje jubileja
Naši torki pri etnologiji so najlepši, ko praznujemo osebne praznike – rojstne dni. Prav danes je jubilej slavila Milojka Modrijan, dolgoletna članica Društva Lipa.
Na svet je prišla na Primorskem, v Goči pri Štanjelu, ko so bili časi še zelo negotovi in orožje še ni potihnilo. Z mamo sta bili begunki in sta prišli na domači Štanjel, ko je bila Milojka stara dve leti. V spominih na otroštvo je povedala: »Pri nas na Primorskem nismo praznovali niti rojstnih dni niti godov, razen se spomnim: moj nono, po materini strani Anton, je imel god 17. januarja, to sem si zapomnila. Nikoli ni bilo nobenega slavja, ničesar, samo smo mu šli samo voščit. Ko smo odraščali, tudi nismo praznovali. Ko smo imeli otroke, smo praznovali rojstne dneve za otroke, nikoli pa naših. Šele kasneje smo začeli praznovati, in to rojstne dneve, ne godov. Ko sem prišla v Ljubljano študirat sem ugotovila, da so tukaj bolj praznovali.«
Pri desetih letih se je za Milojko, brata in sestro začelo težko obdobje. Oče je umrl za pljučnico, saj ustreznih zdravil takrat ni bilo toliko. Mama je ostala sama s tremi otroki. Preživljali so se na kmetiji Fabianijevih. Delovne sile je primanjkovalo in življenje je bilo težko in polno garanja. Pozneje se je mama poročila s starejšim učiteljem, ki je lepo poskrbel za otroke, tako da so potem vsi lahko študirali. Milojka je postala pravnica in ena prvih zaposlitev je bila v Domžalah. Pri svojem poklicnem delu se je vselej zavzemala za pravičnost in poštenost, zato ni prenesla, ko so v Domžalah razlastili kmete, da bi pozidali njihova polja in jim odvzeli možnost za preživljanje. Delovala je v tedanji republiški skupščini, na sodiščih, nazadnje je bila ustavna sodnica. Prav danes nam je obudila spomine na ta čas, še posebej se je trudila, da bi rešili problem izbrisanih. Sama se je morala v življenju soočiti s težkimi, tudi z zdravstvenimi preizkušnjami, vendar je ostala smela, dobre volje in ustvarjalna.
Jubileja smo se veselili skupaj z Milojko, ji voščili, tudi predsednik Marjan. Pri posladku se nam je pridružil mož Janez, ki nam je sam spekel jabolčni zavitek! Še toplega smo užili in hvalili…mmm…!
Milojka, še na mnoga zdrava leta!
Zapisala: Manica Perdan Ocepek