Praznično dopoldne etnologinj

Objavljeno .

20211221 094714

 

Saj veste, etnologinje se srečujemo ob torkih. Današnje srečanje je bilo zadnje pred božičnimi prazniki in novim letom. Naprej nas je mentorica dr. Ana Beno Vrtovec povabila k igri asociacij »na črko«. Nismo izbirale mest ali držav, ampak smo poiskale najprej hišno ime, potem rastlino, hrano in nazadnje običaj, izročilo. Poglejte, kakšno nesnovno dediščino najdemo na črko F:

 

hišno ime

Nageljček, fajgeljček, rožmarin, iz tega ti pušeljc nar'dim!

fajgeljček

Potem ko smo tako obdelale kar nekaj črk, pa smo najprej začele z obdarovanjem. Nekaj zadnjih ur smo namenile hišnim imenom in pripovedi smo posnele. Animatorka sem povedano zapisala in nabralo se je kar devet strani besedila. Dodala sem voščilo, natisnjen zapis – HVALA, MARJAN! – je tako postal moje darilo. Tako sem se izmuznila peki prazničnih priboljškov. Ne morem se namreč kosati z vsemi sošolkami, odličnimi gospodinjami, ustvarjalkami domiselnih darilc…

20211221 091652

Zadnji dve leti sta bili zaradi korone zelo težki; malo smo se lahko družili, zato sta minili brez prave omembe, kakor da bi se skrčili. Vseeno smo dobile veliko gradiva, ki sem ga poslala, ali pa osebno prinesla do vrat, tako da smo se lahko zunaj malo pogovorile in si polepšale dan. Da, tudi Vidinih devetdeset smo lahko praznovale, saj smo bile na sončen junijski dan zunaj, na terasi. Danes se nam je Vida spet pridružila…Tako smo se res iz srca razveselile vseh pozornosti, ki smo si jih podarile.

20211221 092816

Nismo več otroci, da bi si slikali nedosegljive pravljice, lahko pa si zaželimo iskrenosti, solidarnosti, prijateljstva. Osebno verjamem: če je tisto, kar mislimo, enako, kot besede, ki jih izrečemo, in enako, kot naša dejanja, to lahko vodi samo k dobremu in zdravemu v nas in okrog nas. Tople božične praznike in srečno 2022!

Zapisala animatorka etnologije Manica Perdan Ocepek

20211221 092214

20211221 092708

Voščilo 2022 1

Študijski krožek računalništva

Objavljeno .

prenosnik 448x560

Spoštovani občani, občanke in člani Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje.

Si že dlje časa želite vstopiti v svet računalnikov in interneta ter rokovati z računalnikom brez strahu, da bi kaj storili narobe? Se želite naučiti samostojne uporabe računalnika in računalniških programov, rokovanja z datotekami, fotografijami in urejevalniki besedil?

Udeležite se študijskega krožka računalništva in pridobite oz. izboljšajte že pridobljeno znanje za delo z računalniki za potrebe v vsakdanjem življenju. Po zaključku krožka boste samostojno rokovali z datotekami, urejali besedila, brskali po internetu, uporabljali iskalnike, elektronsko pošto, socialna omrežja, morda opravili tudi kakšen spletni nakup in še kaj zanimivega se bo našlo za vsak okus.

V Društvu Lipa bomo v mesecu januarju organizirali 40 urni študijski krožek računalništva.

Vsi, kateri želite pridobiti nova znanja ali jih dodatno nadgraditi s področja računalništva, vas prosimo, da se prijavite do 6. januarja 2022, v tajništvu društva ali po e-pošti Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

 

Udeleženci bodo osvojili in utrdili naslednja znanja:

  • Osnovno poznavanje in delo z računalnikom: računalniška strojna in programska oprema, miška, tipkovnica | delo z ikonami, mapami, datotekami, iskanje podatkov ...
  • Urejanje, izdelava in oblikovanje besedil, tabel, fotografij: pisanje, brisanje in kopiranje besedila | vstavljanje in oblikovanje slik, znakov, tabel | priprava strani in tiskanje ...
  • Uporaba interneta: osnove interneta| varnost in računalniški virusi | iskanje informacij na internetu, priljubljene mape | tiskanje spletne strani, spletno nakupovanje ...
  • Delo z elektronsko pošto: branje in pošiljanje e-sporočil, prilog (slik, dokumentov,…), tiskanje sporočil | osebni imenik, urejanje ...

 

Marjan Ravnikar, Predsednik Društva Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale

 

OBVESTILO

Objavljeno .

Termin obnovitve CESTNO PROMETNIH PREDPISOV, ki je bil predviden za četrtek, 16.12.2021 ob 17.00 uri je prestavljen na četrtek, 27.01.2022 ob 17.00 uri v prostorih društva Lipa.

 

Predsednik Društva Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale

Marjan Ravnikar

»Kako se pa pri vas reče po domače?« … potem pa še praznovanje

Objavljeno .

IMG 2198je bilo vprašanje, ki smo si ga etnologinje zastavile v zmed zadnjimi druženji. Preden pa smo se za nekaj časa zaradi epidemioloških razlogov razšle, smo poslušale razlago o ledinskih imenih, torej kako ljudje poimenujejo kraje, območja in različne geografske predele v svoji oklici. Nekaj najzanimivejših primerov: Zlato polje, Paradiž, Dob (staro ime za hrast), Sladka gora, Rožna dolina …

Pri hišnih imenih gre za ime hiše, ali za »domače ime«, ki pripada hiši in lastnikom, ki v njej živijo. Ljudje na podeželju za poimenovanje sosedov še vedno uporabljajo kar hišna imena, čeprav vemo, da se hišno ime pogosto povsem razlikuje od priimka lastnikov, ki (trenutno) živijo v hiši. Hišna imena so stara imena, ki označujejo hišo tudi s prihodom novih lastnikov. Zato so hišna imena del žive kulturne dediščine, ki se prenaša iz roda v rod. Domnevamo, da so »domača imena« obstajala že preden so se uveljavili priimki. Nastala so iz potrebe po natančnejšem razločevanju ljudi in posesti med seboj, pa tudi zato, da so lahko beležili plačila dajatev, davščin,… Posamezne zapise hišnih imen je mogoče razbrati v zgodovinskih dokumentih od 16. stoletja (npr. v urbarjih, krstnih knjigah) dalje.

Etnologinje smo se z našo mentorico Ano dogovorile, da bomo pobrskale po spominu, zapisale ledinska in hišna imena, ki jih poznamo iz rojstnega kraja, ali pa tam, kjer živimo sedaj. Vse pripovedi, tudi z anekdotami, bomo skrbno zapisale in delile med seboj. Nekaj jih je že zapisanih, imena so označena narečno, s polglasniki, pa tudi zapis deloma sledi narečni obarvanosti. Izbrala sem dva, ki nista ravno iz Domžal.

Ruša Erjavec, Črnuče

Znana so mi ledinska imena kot vsak posamezen del vasi, kot na primer: Čeželj, Joževa medvehka, Štrekalca, na Trətəh, v Kokovšku, v Gač', na Mlinšč', v Štrekalc', na Podolk', v Drag', Iz brega v breg, v Iblanšku, na Brezovc', v Boštjanovmo konj', v Kosmašč'.

Ker sem rojena pred mnogimi leti, je imela vsaka hiša pri nas v Gmajni svoje domače ime. Pri nas se je reklo pr' Cesarju. Tudi stara mama ni vedela, od kod izvira to ime. Menda je bil pri hiši sin z imenom Tine in je bil avstro-ogrski vojak. Od tod ime. Druga hišna imena so bila še: pr' Šuš', pr' Jáguc', pr' Mih', pr' Məkvavc', pr' Primažovc', pr' Justin', pr' Cədivənk, pr' Mlinarju, pr' Tratənk', pr' Greg', pr' Plešk', pr' Moškrank, pr' Ferbaju, pr' Grčarju, pr' Žabarju, pr' Jož', pr Jak', pr' Ribču, pr' Trbolc', pr' Vahtarju. Gmajna je bila včasih samostojna vas, potem pa so jo občinski možje občine Bežigrad priključili k Črnučam.

To je samo majhen moj prispevek pri obravnavi teh imen. Škoda, da se to ne bo ohranilo, ker  mladih to ne zanima. Jaz vedno mojim vnukom pripovedujem ta imena in se mi smejijo in pravijo, da si kar nekaj »izmišljujem«.

IMG 2199

Slavica Strniša, Haloze

Ledinska imena

Pri nas na Javoršici je predel, ki se imenuje Dolge njive in vsi vedo, kje to je. Ne vem, čigavo je to, pa tudi ne, od kod ime. V Dolenjskih Toplicah je ime Na jasi; ni ime kraja, ampak prostor, kjer se ljudje družijo.

Hišna imena

Za Haloze se ne spomnim veliko. Pri naši hiši se je reklo pri Ambrožu – zakaj, pa nimam pojma. Nihče od prednikov ni bil Ambrož in se tudi ne spomnijo, zakaj tako ime.

Na Javoršici, kjer pa imamo vikend, je ta stara hiška, ki pa, žal, propada, in je bila včasih edina na tistem hribčku. Mislila sem, da so bili lastniki pred sto leti Hribarji, ampak ne, ime je najbrž po tem, da je bila včasih to edina hiška na hribu, zato so vsi rekli pri Hribarju. Ko sta moja tast in tašča kupila to, tam gor, so potem ljudje rekli Hribarjev Maks, pa Milka. To je primer, ki se ga živo spomnimo.

Pri starših mojega moža doma se je reklo pr' Jančk'. Prapradedek je bil menda Janez, a niso rekli drugače kot pri Jančk'.

… potem pa še praznovanje

IMG 9979

Naša skupina etnologinj je zelo povezana. V teh zoprnih korona časih smo se veliko klicale po telefonu, poleti smo se dobivale na kavici, … Če katera kdaj zboli, jo spodbujamo in ji vlivamo poguma. Vselej pa so najlepša naša praznovanja! V zadnji tretjini novembra je imela rojstni dan Francka, 4. decembra pa praznujeta Marta in Sanda. Tako smo na prvem torkovem srečanju, 7. 12., naše pripovedi o hišnih imenih zaključile prej, da smo lahko voščile našim trem slavljenkam, posebej pa jubilantki Sandi. Dobrot ni manjkalo, penine za zdravico tudi ne …

Kdor pa kislo se drži,

Ta za našo družbo ni,

Živijo, oj živijo, oj živijo

na svet' !

Animatorka: Manica Perdan Ocepek

Opomba: fotografiji s hišnimi imeni sta iz Rateč. Ratečani so se preselili na našo stran Karavank iz Ziljske doline, zato koroška domača imena.

IMG 9971

 

Črni muc vasuje

Objavljeno .

IMG 9863Črni muc vasuje, je naslov otroške pravljice Josipa Ribičiča. Saj poznate zgodbo, mar ne?! Črnemu mucu je bila všeč bela mačica, pa ji je hodil pod okno igrat in pet … Kaj hujšega! Enkrat je na glavo dobil vedro vode, drugič so ga podili s poleni. Smola vedno lovi črnega mačjega vasovalca, saj se je ujel v past. Tudi to ni bilo dovolj, nobena nesreča ga ni odvrnila, saj je svoji beli mačji izvoljenki kar naprej vztrajno brenkal in pel. Psi so ga preganjali, a črni muc se ni dal. Končno je lahko z mačico počil pod štorom in jo s tačko objel okrog vratu … Kmalu sta imela veliko muckov, ki so složno in ubrano nekako takole zapeli v mačjem zboru: »Muca šla je z mucem v mačjo vas … ni bilo ne mišk, ne pišk …«

Gospa Sanda Volk, članica Lipe, skupina etnologinj, je prikupno zgodbico povedala na svoj način, z risbo in z lutkami. K sreči je vse pripravila že zdavnaj, potem pa je morala kar za nekaj časa »v bolniško«. Danes pa je spet čila in zdrava v Knjižnici Domžale postavila razstavo, ki bo ravno v pravem času popeljala otroke v praznični december. Čestitamo! To je res zgled za medgeneracijsko povezovanje.

P.S.: Masko je avtorica razstave snela le za poziranje fotografinji. Ostanimo zelo previdni!

Avtorica: Manica Perdan Ocepek, animatorka pri etnologiji

IMG 9854

IMG 9855

IMG 9857

IMG 9858