Spomladanska poslastica "Vigred med strunami" navdušila

Objavljeno .

DSC 0564 3705Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale je v soboto, 15. aprila 2023, v Kulturnem domu na Viru pripravila glasbeno prireditev z naslovom “Vigred med strunami”. Na prireditvi so nastopili skupine citer in kitar Društva Lipa Domžale, Citroprekelj iz Bele krajine in Citrarska skupina, “Gremo mi po svoje” iz Brežic. 

Obiskovalcem prireditve so nastopajoči pravili glasbeno poslastico, saj so uživali ob poslušanju zvokov citer, kitar in opreklja, glasba pa je prinesla pravo pomlad. Glasbena prireditev “Vigred med strunami” je tudi letos potekal na dveh lokacijah. Prvi glasbeni koncert se je odvijal v soboto, 1. aprila 2023, v Črnomlju, v soboto, 15. aprila 2023, pa je potekal v Kulturnem domu na Viru.

Koncert je potekal v organizaciji Društva Lipa Domžale, v soorganizaciji Občine Domžale, JSKD, Območne izpostave Domžale, Folklorne skupine Dragatuš in Društva Citroprekelj Bela krajina. Koncerta sta se udeležila tudi Klavdija Gregorin Štiftar, vodja območne izpostave JSKD OI Domžale in Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale, ki je ob tej priliki povedal nekaj besed. Prireditev je vodil Tadej Fink.

Sestava nastopajočih iz Društva Lipa Domžale je vključevala več njihovih skupin. S svojimi vrlinami so se tako predstavile skupine Sončnice, Kresničke, Tempo, Tesere in začetnice. Skupini Sončnice in Tempo se svoje inštrumente učijo igrati od šest do devet let, glasbenice v skupinah Kresničke in Tesere pa od enega do petih let, vse pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik in Jasmine Levičar. S svojimi nastopi bogatijo vsakdan v nekaterih domovih za starejše, zaigrajo ter zapojejo pa tudi ob praznovanju različnih praznikov in proslav. Redno se udeležujejo koncertov in aktivnosti v Domžalah in okolici. Repertoar v večini sestavljajo ljudske skladbe, ki jih obogatijo s petjem, radi pa izvajajo tudi zimzelene in popularne melodije. Vsako leto pripravijo več božičnih nastopov, letos so zaigrale v treh Plečnikovih cerkvah. Skupini Sončnice in Tempo pa so obiskale tudi slovenske rojake v Italiji. Med korono so skupaj z ostalimi skupinami posneli več koncertov na daljavo, med poletjem pa uspešno organizirali in izvedli dva Dalmatinska večera v Domžalah s pevskimi gosti. Na tokratnem koncertu je bila z njimi tudi skupina začetnic, ki se sestaja od decembra 2022 in pridno vadi enkrat tedensko.

Citrarska skupina »Gremo mi po svoje« iz Brežic se je prvič zbrala oktobra 2019. Bilo jih 18. Vsi so bili upokojenci, željni druženja ob petju in igranju. Veselili so se dragocene priložnost v tretjem življenjskem obdobju , ki jim naj bi uresničila njihove mladostne želje in dnevom dodala več življenja, dvigovala njihovo razpoloženje, jih zdravila, razveseljevala … Žal je v času dveletnega trajanja korone in vseh prepovedi, njihovo druženje zamrlo in od velike skupine so ostali štirje, ki so začeli aktivno vaditi oktobra 2022 pod okriljem ZPTM (Zavod za podjetništvo, turizem in mladino) Brežice, ki izvaja projekt Večgeneracijski center program za starejše, financira jih pa Občina Brežice. Letos sta se jim pridružili še dve članici in njihovo glasbeno ustvarjanje je s pomočjo velike angažiranosti in truda mentorice ter učiteljice Anite Veršeč, prišlo tako daleč, da so se upali priti med ostale skupine in zaigrati z njimi in udeležba na tem koncertu je bil njihov prvi nastop. 

DSC 0568 3709

V zadnjih nekaj letih so citre in oprekelj ponovno zvenele tudi v Beli krajini. Njun glas je z ustanovitvijo društva Citroprekelj Bela krajina vse močnejši. Njihova mentorica je prof. Damjana Praprotnik. Nekaj besed o skupini je spregovorila vse bolj uveljavljena belokranjska citrarka, ki ta inštrument igra že dolgih 5 mesecev, sveže pečena in prva predsednica društva Citroprekelj Bela krajina Vesna Gregorič.

Glasbeni koncert "Vigred med strunami" je v celoti pripravila prof. Damjana Praprotnik. Je vodja nastopajoče gostiteljske skupine Citroprekelj in domžalske skupine Društva Lipa Domžale. Damjana je od ideje naprej zaslužna za delo in razvoj prve in edine citrarsko-oprekljarske skupine v Beli krajini. Na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu je zaključila pedagoško in umetniško glasbeno smer na citrah, v Linzu pa pedagoški magisterij. Je članica več ansamblov, večinoma nastopa kot solistka, sodeluje pa tudi z različnimi zbori in priznanimi solisti. Poučuje v GŠ Jesenice, GŠ Ribnica, GŠ Škofja Loka, v Društvu Lipa Domžale in seveda v Beli krajini, kjer ji je na pomoč priskočila profesorica Anita Veršec, ki poučuje citre v Glasbeni šoli Brežice in vodi tudi včerajšnjo gostujočo skupino »Gremo mi po svoje« iz Brežic, ki prihajajo iz njenih domačih krajev.

DSC 0573 3714

Ob koncu koncerta je zbrane nagovoril Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale, ki je mentoricama Damjani Praprotnik in Aniti Veršec ter povezovalcu programa Tadeju Finku podaril šopke.

»Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, verjamem, da ste uživali v melodijah, ki ga je prinesel koncert "Vigred med strunami". Čestitamo vsem nastopajočim in se zahvaljujemo vsem, ki ste omogočili izvedbo nocojšnjega koncerta. To so: Društvo Lipa Domžale – Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo Citroprekelj Bela krajina, Občina Domžale, JSKD OI Domžale, Damjana Praprotnik, FS Dragatuš, ter vsi posamezniki, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji in izvedbi koncerta. Vsem še enkrat hvala«, je s temi besedami svoj govor zaključil Ravnikar.

DSC 0587 3728

Video posnetek si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

DSC 0546 3687

DSC 0552 3693

DSC 0559 3700

DSC 0592 3733

DSC 0533 3674

DSC 0534 3675

DSC 0537 3678

DSC 0538 3679

DSC 0542 3683

 

K sosedom po ščepec zgodovine in morske klime

Objavljeno .

Lipa Oglej 148Domžale, 24. marec 2023 - avtobusna postaja, zbirališče članov Lipe, ki se dobro razpoloženi veselimo enodnevnega izleta v Italijo. Nekateri člani se med seboj že poznamo, drugi malce previdno navezujemo prve stike.

Predsednik društva Lipa Marjan in vodič nas natančno seznanita s potekom izleta. Ni kaj, jasna navodila so dobra popotnica za vsako skupinsko druženje!

Prvi postanek na Ravbarkomandi že kar pregovorno kliče po kavici. In seveda, veter, veter v laseh.Pravzaprav se ne spomnim postanka brez vetra, vsaj ne na tem delu poti.

Zabaven in z zgodovinskim znanjem »oborožen« vodič nas vodi skozi z zgodovino podkrepljenimi dejstvi. Življenje, borba za obstanek naroda, selitve, vojne, usode posameznih junakov, pesnikov, pisateljev in borcev so na tem področju ohranili slovensko zavest.

Sploh ne vem kdaj smo se mimo Postojne, Sežane, Fernetičev pripeljali »čez mejo «. Na dan mi privrejo spomini na tista davna leta, ko smo hodili po nakupih v Trst in Gorico po kavbojke, čevlje, super kavo, banane in še kaj. In carina, cariniki, kolone in čakanja.

Zares hitro nas pozdravi Monfalcone, ki v ladjedelnici zaposluje številne domače in tuje delavce. Multikulturnost prebivalstva je zaznati na vsakem koraku.

Avtobus nas kmalu popelje v popolnoma drugačno pokrajino. Nižina, topoli, ciprese, suha struga nekega kanala, namakalni sistemi, nizke hiške, kot drevesa visoke, mimoze. To je pokrajina, ki vodi v mesto sonca, Gradež- Grado.

Bazilika sv. Eufemije iz 5.stol.nudi vpogled v bogato zgodovino mesta. Obdaja jo prostran trg s klopmi in tipičnimi obmorskimi hiškami, ki se nadaljujejo ob obali. Mesto je priljubljeno letovišče za številne Evropejce.

Lipa Gradež 052

Ob našem obisku je name delovalo nekako umirjeno, spokojno, nostalgično. Še sonce se je občasno potuhnilo med oblake. Ena najlepših peščenih plaž, posejana s številnimi školjkami je ponujala razkošje prostora. Posamezni gostje smo lahko uživali v neizmernem pogledu neskončnosti morja. Hoteli, parki, trgi, aleje, odlične restavracije, slaščičarne, ustrezajo številnim, tudi zahtevnejšim gostom. Tudi mi smo se posladkali s sladoledom, si privoščili odlično kavico.

Lipa Gradež 108

Kako čudovito, imeti čas in preprosto uživati v vonjavah in prisluškovanju morja ! In to na skupinskem izletu.

Po dolgem nasipu smo se, mimo otoka Barbana, odpeljali v Oglej, Aquilejo. Ob dobro ohranjeni Poponovi baziliki nam je vodič predstavil zgodovino oglejskih patriarhov, krajev, pokrajine. Presenetljivo dobro so ohranjeni številni, starodavni mozaiki in zanimivi ostanki nekdaj rimskega mesta.

Naš naslednji cilj je bilo nakupovalno središče Land of Palmanova. Tudi tam je bilo dovolj časa za individualno uresničevanje želja. Priporočam odlično in sploh ne drago kavico!

Lipa Palmanova 160

Mimo Gorice, Ajdovščine, Vipave nas je pot vodila na skupno kosilo.

Veselim se ponovnega druženja s člani društva, enodnevni izleti so pa dobrodošla popestritev mojega vsakdana.

Besedilo: Lea Frleta Klemenčič

Lipa Gradež 007

Lipa Gradež 009

Lipa Gradež 017Lipa Gradež 040

Lipa Gradež 030

Lipa Gradež 034

Lipa Gradež 038

Lipa Gradež 049

Lipa Gradež 060 1

Lipa Gradež 082

Lipa Gradež 088

Lipa Oglej 131

Lipa Oglej 142

Lipa Oglej 133

Lipa Hruševje 188

Lipa Hruševje 189

Lipa Hruševje 193

 

 

Zeliščarji na obisku v Radovljici

Objavljeno .

alkimisticni muzej 05

 

 

Ko pride v deželo pomlad, se z naravo prebudimo tudi ljudje in komaj čakamo, da naberemo prve zvončke, regrad, čemaž, da nas zjutraj zbudi ptičje petje in sonček prijetno pogreje.

Naša mentorica Katja Rebolj nas je povabila na prvo potepanje v letošnjem letu – v Radovljico.

Prvič smo se tudi odločili, da se na pot odpravimo z avtobusi in vlakom. Pot je bila še bolj zanimiva, ker se marsikdo od nas že dolgo ni peljal z vlakom.

V Radovljici nas je pričakalo toplo pomladansko sonce. Stari del mesta je lepo urejen, z izložbami, ki jih krasijo že velikonočni aranžmaji, vredni slikanja, kot ideja za okrasitev doma.

 

Na pročelju Čokoladnice pa napis, ki vabi: » Za srečo ni tablet, je pa čokolada!«

cokolada

Katja se je dogovorila za kosilo v Hiši Linhart, na Linhartovem trgu, kjer nas je z vrhunsko kulinariko razvajal priznani chef Uroš Štefelin. Vsak krožnik je bil nekaj posebnega in vsak grižljaj pravo kulinarično doživetje.

hisa linhart

Za slovo se je chef še slikal z nami in če bi se radi razvajali, ga obiščite.

skupna fotografija

Staro mestno jedro Radovljice se ponaša z najpomembnejšo srednjeveško in renesančno arhitekturo ter kulturno dediščino na Slovenskem. Tu se nahaja tudi Lekarniški in alkimistični muzej, ki je v družinski lasti družine, lastnice kozmetike Mioba.

lekarniski muzej

Ob vstopu v lekarno te objame čudovito opojen vonj zelišč in dišečih olj, ki te vabi, da raziščeš notranjost in bogato dediščino zbirateljev.

alkimisticni muzej 02

Muzej ponuja obiskovalcem vpogled v minuli dve tisočletji svetovne farmacije, s poudarkom na razvoj na slovenskem ozemlju.

V njem je zbranih več kot 2000 predmetov. Lahko vidimo opremo lekarn iz 18. in 19. stoletja, zbirko italijanskih in španskih alborelov – okrašenih keramičnih posod za shranjevanje zdravil, lekakarniški in alkimistični laboratorij, zbirko možnarjev iz obdobja od 12. do 19. stoletja, tehtnice in uteži. V zbirki je 30 farmacevtskih knjig, izdanih med 15. in 19. stoletjem ter etnološka zbirka ljudskega zdravilstva na našem ozemlju.

alkimisticni muzej 03

Skozi muzej nas je vodila še zanimiva igra – 12. nalog, ki smo jih ob ogledu reševali in prejeli še diplomo za uspešno delo, ki nas bo vedno spomnila na prijetno druženje v Radovljici in nenazadnje na to, da smo se v vseh teh letih druženja pri zeliščarjih veliko naučili in to prakticiramo tudi v vsakdanjem življenju.

Pot domov je vedno krajša, čeprav enaka in poslovili smo se v pričakovanju novega odkrivanja lepot in narave naše lepe dežele.

»Rastlina je sveta, od korenine do cveta.« (Vlasta Mlakar)

alkimisticni muzej 04

Besedilo: Marina Kopač; Foto: Mimi Miklavčič