Rekreativno kolesarjenje

Objavljeno .

Četrtek je dan za kolesarjenje. Od junija do konca septembra se zbiramo ob osmih, maja in oktobra pa ob devetih na mostičku čez Kamniško Bistrico v Spodnjih Jaršah. Stalna ekipa osmih do desetih kolesark, včasih tudi do petnajst, pridno nabira kilometre po okoliških poteh. Spomladi je začetek na krajše razdalje, s poletjem si privoščimo tudi daljše ture. Letno prevozimo od 800 do 1000 kilometrov.

Začetek kolesarstva sega v leto 1999, ko so navdušeni pohodniki začutili potrebo po še dodatni rekreaciji. Našli so jo v kolesarstvu. Ko se je v obeh smereh članstvo pomnožilo, je v letu 2003 prišlo do odločitve o osamosvojitvi kolesarstva. Vsako leto so se spreminjali tudi obrazi. Nekaj najbolj navdušenih še sedaj redno poganja pedale.

Prvi skok do Kamniške Bistrice v letu 2002 je bil le začetek v vse zahtevnejše podvige. V letu 2005 smo se podali na kolesarske maratone v okviru akcije Olimpijskega komiteja Slovenije - Slovenija kolesari. Udeležili smo se maratona ob občinskem prazniku Domžal, družinskega maratona Franja in se za višek sezone odpeljali na samostojen izlet s kolesi do Bleda. Od takrat je udeležba na maratonih postala že stalnica. Res je, da žal vsi ne doživljajo vzdušja na prireditvah, kjer se več sto ali tisoč ljubiteljev kolesarstva odpravi na pot in zadovoljni prispejo na cilj po 30 ali 50 in še več kilometrih. Ovira za še številnejšo našo udeležbo so težave s prevozom do prireditve. Še eno nalogo smo izpolnili v letu 2005. Obiskali smo vsa občinska središča Podjetne regije. Povsod smo bili lepo sprejeti in si za spomin pridobili občinske žige. Leto 2006 je bilo bolj nesrečno. Kar trije naši člani so utrpeli posledice padcev in bili prikrajšani za nekaj užitkov preostanka sezone. Kraji maratonov v Prekmurju, na Štajerskem, Dolenjskem in na Primorskem so res privlačni za enodnevne izlete. Letos smo že kolesarili na maratonih v Domžalah, Novem mestu, Šujici pri Dobrovi, na Franji, v Celju in še imamo nekatere v programu. Jeseni Ptuj in Moravske Toplice, še prej pa Kostanjevica na Krki. Letošnji izlet je bil nadaljevanje tistega izpred dveh let, ko smo prišli do Bleda. Tokrat smo kolesarili od Bleda po dolini Radovne do Mojstrane in naprej mimo Kranjske Gore do Planice. Tam smo prespali in se naslednji dan vračali do Mojstrane. Kolesarili smo še do slapa Peričnik in nazaj, potem pa z avti domov. Bilo nas je res le šest, vendar smo bili zadovoljni, da smo izpolnili novo točko našega letnega programa.

Kolesarjenje ni namenjeno samo poganjanju pedal in nabiranju kilometrov, pač pa je to tudi družabno srečanje in izmenjevanje različnih pogledov na dogodke okoli nas. Ob počitkih in ob okrepčilu na vsaki turi se ustavimo, razplete se pogovor o tem in onem, dokler ni čas za odhod. Vsako leto konec oktobra zaključimo kolesarjenje s srečanjem ob pogrnjeni mizi. V pogovoru obnovimo preteklo sezono in si zadamo cilje za naprej. Razidemo se z željo po novem začetku spomladi in z ugotovitvijo, da nam ni žal časa in truda, da se zberemo vsak četrtek in poženemo kolesa po naši lepi deželi.

Bojan Mavko

Kolesarji Lipe

Pohodništvo z Rudijem

Objavljeno .

Zakaj pohodništvo?

Pohodništvo  je najprimernejša in najcenejša oblika ohranjanja zdravja in telesne zmogljivosti, hkrati pa ponuja prijetno druženje in delo na sebi. Način življenja izbiramo sami. Odvisno je le od tega, koliko energije smo pripravljeni vložiti. Danes razmere v družbi silijo modernega človeka k vse hitrejšemu ritmu, kar nas oddaljuje od nas samih. Ne znamo se več poslušati, zato so okvare duha in telesa vse pogostejše. Primerno vodena skupina v naravi ima tudi terapevtski učinek. Odločil sem se, da ponudim svoje sodelovanje v takšni obliki in na takem področju, kjer imam nekaj znanj in izkušenj.

Vsak dan, ko se zbudimo, imamo vsaj sto razlogov, da bi bili srečni. Vendar se pogosto zgodi, da smo nesrečni zaradi ene same stvari, ki si jo povrh še sami položimo v glavo.
NE SKRBITE ZA JUTRI, KAJTI DANES JE TISTI JUTRI, ZARADI KATEREGA STE SI VČERAJ DELALI SKRBI.

Pridružite se nam!

V preteklem letu smo imeli 34 lahkih izletov, na katerih je bilo 645 udeležencev.

Rudi Schoss


Pohodništvo z Rudijem

Srečnemu naključju gre pripisati, da sem srečala izrednega alpinista, ljubitelja narave in gora, predvsem pa izrednega človeka Rudija Schoos-a. Ob klepetu o delu in programu našega društva sva kaj hitro našla skupne interese. Pohodništvo je  izredno priljubljeno med člani Društva Lipa. Pohodniki v  skupini, ki jo vodi Janka Jerman so v osmih letih postali že pravi gorniki, napolnjeni s tovarištvom in veliko mero  kondicije. Za nove in za starejše člane so planinski pohodi te skupine pretrd oreh.

Lani v novembru smo se pohodniki prvič srečali z Rudijem. Popeljal nas je na Mengeško polje in nam pokazal prvine nordijske hoje. >Za kondicijo je ta hitra hoja dobra zadeva, ampak mi v hribih je ne bomo rabili. Za nas  je  pomembno, da znamo prav dihati. Zadosti kisika v krvi je najpomembnejše!< nas je podučil Rudi. Naši prvi pohodi so bili v okolici Domžal: Mengeška koča, Rašica, Limbarska gora, Kamniška Bistrica, Dobeno; Dobovlje, Oklo; Murovica in Cicelj. Ogledali smo si tudi samo mesto Domžale in Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik. Vreme nam navadno ni povzročalo težav, le enkrat je  preveč deževalo. Šli smo v učilnico in z zanimanjem  prisluhnili Rudijevemu predavanju, ki so ga  spremljali čudoviti diapozitivi iz Indije. Vedno nam pove kaj pomembnega: od tega, kaj so osnovna planinska opreme in oblačila, do tega, kako se zaveže vozel na varnostni vrvi.

Že v zgodnji pomladi smo se napotili na Notranjsko in v  Škofjeloške hribovje: Osolnik, Logatec, mokrišče pri Vrhniki in sifon Liturn, Polhograjska Grmada, Osredek, Škocjanske jame. Nadvse ponosni smo bili, ko smo osvojili svoj prvi tisočmetrski vrh - Krim. Pot nas je vodila iz Iškega vintgarja. Bila je strma in naporna. Vedno hodimo v koloni: prvi Rudi, potem Maruša, Meta, Marjan in tako dalje do zadnjega, Janeza, ki skrbi, da nihče ne zaostane. Naši postanki so namenjeni razgledom, spoznavanju lepih rastlin in zdravilnih zelišč ter vajam, ki nas sprostijo.

Na Gorenjskem smo  šli  na Planino pod Golico in v Pokljuško sotesko. Konec maja smo imeli čudovit pohod iz Cerknice na Slivnico. Pot nas je vodila mimo prelepih zaščitenih cvetlic in številnih zdravilnih zelišč. Naš Rudi je živ leksikon za rastline. Za vsako ve,  kako se imenuje, kje raste,  za kaj se uporablja, kako se pripravi. Zanimivo je lepote naše narave spoznavati in odkrivati s takim vodnikom, ki je tudi izredno pozoren do vseh in vsakega posebej v skupini.

Pred počitnicami smo se z Rudijem poslovili v  Iškem vintgarju. Sprehod je bil izreden, izredno je bilo tudi presenečenje. Rudi nam je za slovo spekel čudovite palačinke, skuhal dobro kavo in nam postregel s kompotom. Njegov "ruksak" ni samo skladišče športne opreme in prve  pomoči, temveč tudi kuhinja s "šporhetom", hladilnikom  in s pomivalnim strojem.

Metka Zupanek

Na slikah spodaj:
- spomladi smo "osvojili" Krim, naš prvi tisočak,
- na prekrasen jesenski sončen dan pa tudi Viševnik (2050m)

Lipa na Krimu

Lipa na Viševniku

Veliko prispevkov o pohodih Rudijeve skupine v preteklih letih je
v društvenih novicah na arhivski spletni strani:

- pohodniški arhiv 2010 in 2011 http://drustvo-lipa.si/old/index.php?id=dogod_pohod
- pohodniški arhiv 2007 in 2009 http://drustvo-lipa.si/old/index.php?id=dogod_pohod_arh

Pohodniška skupina "Lipov cvet"

Objavljeno .

Prvič smo se odpravili na pot 19. marca 1999. Sprehodili smo se po Šumberku in sklenili, da se bomo dobivali vsak ponedeljek. Pri tem je tudi ostalo. Prva leta smo  od maja do oktobra kolesarili, ostale ponedeljke pa uživali v hribih. Leta 2003 pa smo se odločili, da ponedeljke posvetimo samo pohodom, za kolesarje pa ustanovimo novo skupino.Poimenovali smo se Lipov cvet. Imamo svojo himno in pohodniško knjižico, kamor pridno beležimo naše podvige. Počitnic ne poznamo, zato nam uspe, da letno preživimo skupaj okrog 250 ur in prehodimo cca 30 000 m relativne višine. Povprečno nas je na pohodih po 18, v lepem vremenu  čez 30, v dežju pa včasih samo 5.

Redno gremo na pohod Ob žici okupirane Ljubljane, zadnja leta pa tudi na Šraufov pohod v Krašnjo. Pred novim letom imamo svoje silvestrovanje. Lani smo teden dni preživeli skupaj na Lošinju, letos pa na Pašmanu. Lepo nam je.

Za pokušino pa del naše himne:

Smo vesela klapica,
všeč nam je narava,
če zapiha sapica,
družba se zabava.

Hitro pridite med nas,
če vas mika, mika špas,
hitro pridite med nas,
če vas mika špas.


Dobre volje vedno smo,
kadar se dobimo,
v hribe radi hodimo,

kondicijo lovimo.

Hitro pridite med nas....

Sonce sije nam na pot,
noge jo drobijo,

naša klop je trhel hlod,
grmički nas gostijo.

Hitro pridite....

Tudi kadar vlije se,
Mi se ne bojimo,

pelerine vzamemo,

v hrib se zapodimo.

Hitro pridite....

Besedilo: Janka Jerman; uglasbila: Vera Kuster

Janka Jerman

Na sliki: na Limbarski gori v družbi zveste psičke Najdi

Lipa na Limbarski gori

Joga

Objavljeno .

V tretjem življenskem obdobju nekatere naše vrednote zamenjajo svoj vrstni red in na prvo mesto stopa skrb za naše telesno in duševno zdravje. Vse bolj se zavedamo, da lahko z lastno aktivnostjo ohranjamo svojo moč, vitalnost in iskrivost duha.

V Lipi imamo že peto leto skupino joge, ki jo obiskuje okoli trideset članic. Vadbo obiskujejo pretežno ženske, ki vadijo zavzeto in redno, vse od oktobra do konca aprila.

Joga je zelo primerna za tretje življensko obdobje. Njeno počasno in nenasilno gibanje vpliva na celo telo, ga krepi, razteza in ohranja v ravnovesju. Dihalne vaje krepijo celoten dihalni sistem in nas napolnijo z energijo. Sproščanje umirinaše telo, naša čustva in naše misli, da se lahko povežemo sami s seboj, da sprejmemo svoje omejitve in se imamo rade kljub gubicam in sivim lasem.

Sama vadim jogo že skoraj dvajset let in vedno znova ugotavljam, kako nepogrešljiva je v mojem življenju. Še vedno sem s srcem pri njej.

Slavka Verovšek, voditeljica skupine

 

joga

Telovadna skupina

Objavljeno .

Ne vem točno, kdaj smo začele, vem pa, da kmalu po rojstvu LIPE. Svoje mišice smo najprej krepile  pod vodstvom gospe Ele Košir, ki nas je znala navdušiti, da smo redno prihajale k telovadnim uram, najprej v Jarše, potem v Mengeš in nazadnje v FIT- FIT v Domžale, kjer se še vedno dobivamo vsak petek ob 10. uri.

Zbere se nas okrog 30, tako da  telovadnica včasih kar poka po šivih. Po krajšem teku se lotimo vaj, s katerimi raztegnemo vsako mišico in razgibamo vse sklepe, končamo pa v fitnesu. Če imamo čas, posedimo še ob čaju.

Janka Jerman

Lipa telovadba


webstat admin