Marinki v slovo

Marinka Novak  6. 10. 1941 – 7. 3. 2025

Marinka je bila članica Društva Lipa, U3ŽO, že vrsto let. Najprej je bila slušateljica pri angleščini, pozneje se je pridružila etnologiji. Še kot delovno aktivna je bila ekonomistka in je učila na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, Kamnik. Veliko bolj kot poklic sta jo v naši skupini določala posebna vedrost, prijaznost in hudomušnost. Ne glede na temo, o kateri smo se pogovarjali, je vedno znala o običajih in šegah iz izkušenj veliko povedati. Obenem je vselej natresla anekdote iz svojega mladostnega domačega okolja na Rovah. Oboževala je naravo in svoj gozd, v katerem je nabirala gobe, in ljubila vrt, ki mu je posvečala veliko skrbi. V času epidemije smo jo obiskovali prav na vrtu, kjer je ponosno pokazala svoje cvetje. Nikoli se ni preveč pritoževala glede svojega zdravja, čeprav so jo pestile številne nadloge. Skoraj trmasto je hotela biti čim bolj samostojna in neodvisna, tako da nam je bila vsem za zgled. Članice skupine etnologija smo bile deležne njenega pristnega prijateljstva in gostoljubja – za praznične dni je velikokrat ocvrla svoje znamenite lahke flancate, ki so se kar topli v ustih. Zelo jo bomo pogrešale. Draga Marinka, počivaj v miru.

Za etnologinje Manica Perdan Ocepek

Slika: Manica Perdan Ocepek