VIDEO: Potovanje v magični svet poezije

Objavljeno .

Nastop Literarnega študijskega krožka Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale ter članice in člani študijskih krožkov tujih jezikov Društva Lipa angleščine, nemščine, italijanščine in španščine so obiskovalce popeljali na Potovanje v magični svet poezije. Proslava je potekala ob nedavnem kulturnem prazniku, ki je bil 8. 2. Organizator dogodka sta bila Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje in Knjižnica Domžale, Potovanje v magični svet poezije pa so izvedli v četrtek, 13. 2. 2025 v prostorih Knjižnice Domžale.

2025 02 13 Poezija

Razmišljanje o poeziji in prevodih v tuje jezike, recitacije slovenskih pesnikov in recitacije istih pesmi v tujih jezikih nemščini, angleščini, španščini, italijanščini ter tujih avtorjev v izvirnem jeziku ter slovenskim prevodom je na svoja ramena prevzela prof. Jana Ozimek. Pavzo med vrsto odličnih recitacij so zapolnile Citrarke Kresničke in kitaristke Tesere Društva Lipa Domžale. Dogodka sta se udeležila tudi gostja Veronika Banko, predsednica Sveta KS Simona Jenka ter Marjan Ravnikar, predsednik Društva LIPA, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale.

2025 02 13 Poezija 2

V uvodu so Citrarke Kresničke in kitaristke Tesere zaigrale Slovensko Himno, zatem pa je prof. Jana Ozimek povedala nekaj pozdravnih besed ter kako si je zamislila Potovanje v magični svet poezije.

»Poezija ima več življenj. Prvo in najbolj pravo v jeziku, v katerem je bila napisana. A poezija živi tudi v prevodih. Najbrž se sprašujete, kaj delajo tuje pesmi na Prešernovi proslavi. Na koncu boste slišali seveda pesmi v italijanščini, španščini, angleščini, nemščini. Mislim, da se premalo zavedamo, da je Prešeren pisal tudi v nemščini, da je prevajal tuje pesnike. Premalo se zavedamo, da je Prešeren eden redkih slovenskih pesnikov, o katerem govorijo v vseh evropskih šolah. Če ne bi bilo prevodov v tuje jezike, Prešerna svet ne bi poznal. Torej so prevodi zelo pomembna stvar za širjenje in oplajanje književnosti. Res pa je, da brati prevod ni enako, kot brati izvirnik. O tem so bile napisane cele polemike. Vemo, da so pri Slovencih povečini prevajali pesmi pesniki, ki so dovolj dobro znali tuji jezik, ali pa so uporabili bolj svojo pesniško svobodo in so pesmi prepesnili«, je dejala v uvodu prof. Jana Ozimek. To dilemo, izvesti proslavo v slovenskem in še štirih tujih jezikih so imele tudi članice literarnega krožka v Društvu Lipa. Namen tokratne proslave so vseeno izvedli v vseh petih jezikih, ki je odlično uspela.

2025 02 13 Poezija 3

Ob koncu se je vsem nastopajočim z nageljni zahvalil Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale, ga pa žalosti, da se je kljub veliko poslanih vabil na današnjo proslavo le te udeležila le Veronika Banko, predsednica Sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka. Društvo Lipa res dela s polno paro, vsi se trudijo po najboljših močeh, na proslavah in drugih dogodkih dajo vse od sebe, da dogodek kar najbolje uspe, in škoda se jim zdi, da ni na njihovih nastopih več pomembnejših gostov, čeprav jih pisno povabijo.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Vabilo: Potovanje v magični svet poezije (13.2. ob 12.00)

Objavljeno .

Lepo vabljeni na dogodek Potovanje v magični svet poezije - Proslava ob kulturnem prazniku, ki bo v četrtek, 13. februarja 2025 ob 12.00 v Knjižnici Domžale

Razmišljanje o poeziji in prevodih v tuje jezike (Jana Ozimek), recitacije slovenskih pesnikov in recitacije istih pesmi v tujih jezikih (nemščini, angleščini, španščini, italijanščini) ter tujih avtorjev v izvirnem jeziku ter slovenskim prevodom

Nastopajo: Literarni študijski krožek Društva Lipa, Univerze za tretje življensjko obdobje ter članice študijskih krožkov tujih jezikov Društva Lipa (ang. nem., it., španščina), Citrarke Kresničke in kitaristke Tesere Društva Lipa

Organizatorji: Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Knjižnica Domžale

Fotografija: Prešernove Poezije, Minatti: Nekoga moraš imeti rad, Mila Kačič

2025 02 08 Lipa Vabilo

Prešernov dan 2025

Objavljeno .

2025 02 09 (1)…me je letos spodbudil k posebnemu premišljevanju. Že od nekdaj, od mladosti naprej, sem vsako leto spremljala proslavo in podelitev nagrad na predvečer 8. februarja, ki je pravzaprav Prešernov smrtni dan. Proslave so bile včasih patetično arhaične, včasih zelo provokativne, dostikrat moderne za vsako ceno… Velikokrat so govorci_ke prisolili zaušnico politiki, potem pa je do prihodnjega leta vsakdan zasenčil umetnike_ice in ustvarjalce_ke. Po časopisih, ko še ni bilo družbenih omrežij, so polemizirali o nagradah in zavračali avtorje_ice. Ko pa je preteklo dovolj vode, pa so nekateri lahko stopili na slovenski panteon.

Morda se kdo sprašuje, zakaj v zapisu poudarjam tudi žensko obliko besed. To je zato, ker so bile umetnice in ustvarjalke v preteklosti komaj kdaj pripuščene kot enakovredne ustvarjalke svojim moškim vrstnikom. Še konec 19. stoletja se niso mogle izobraževati na umetnostnih akademijah. Prav zato sem danes želela pozorno pogledati dela slikark na razstavi Odmaknjen pogled – realizem in nova stvarnost 1920 – 1935 v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Ta čudovito obnovljeni samostan je že v šestdesetih letih  prejšnjega stoletja začel s Formo vivo, tako da se je ob samostanu do danes nabralo sto skulptur. Me njimi je tudi T- element letošnje nagrajenke za življenjsko delo Dragice Čadež. Kakšna ustvarjalna, pa tudi nujna fizična moč iz lesa izdolbsti pomen: torzo, močni človek, križani, trpeči, pogled na vse strani?! Tudi ena izmed sob galerije je prav zdaj posebej posvečena nagrajenki in njenim delom.

Omenjena razstava poleg slovenskih predstavlja umetnike in ustvarjalce iz srednje Evrope, od Chemnitza, Gradca, Zagreba, Reke, Budimpešte, Sofije… in nam bogato oriše čas po koncu prve svetovne vojne in epidemiji španske gripe. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je srednja Evropa obtičala v obdobju burnih političnih, družbenih in kulturnih preobratov. Meščani so postali cinični, resignirani, delavstvo pa pavperizirano, socialna nasprotja vse večja. Družbeno-politično je situacija vodila k novi vojni, kar se odraža tudi v delih umetnikov, čeprav so včasih želeli ujeti kanček stabilnosti in upanja. Novi realizmi predstavljajo angažirano umetniško gibanje, ki se kaže tudi v izbiri tehnik, zlasti grafike. Fotografija, tisk, revije, plakati, reklame…umetnost se obrača tudi k oblikovanju. Kaj sem videla danes? Kaj sem se ob tem vprašala? Zakaj je Tone Kralj družino naslikal v tako temnih barvah? Mogoče zaradi slutnje prihajajočega hudega?! Mara Kralj pa vlije optimizem s prijateljema. Tihožitje namesto cvetja in sadja pokaže rudarsko orodje in svetilke. Deklica z grlico pa je umeščena v industrijsko okolje. Mujadžićev Kolporter je še otrok, ki se v današnjem času ne bi smel potikati po cestah s časopisi pod pazduho. Slikarka naslika mukotrpno delo perice, v predmestju neseta k počitku mrtvega otroka le dva pogrebca, mati in oče. Hinko Smrekar se posmehuje na svoj, prepoznaven način. Fotografije kažejo dele luči, ali pa delavca, ki praznuje leta 1931 prvi maj. Uporabna je za reklamo za čevlje, vse fotografije pa so narejene na star način, s srebrovim bromidom, ki reagira na svetlobo.

Pravi čas se je treba vrniti domov, saj se dan še ne zaključi! Še veliko pomembnega je danes. Nekaj posebnega: na slovenski kulturni praznik v Novi Gorici odprejo Evropsko prestolnico kulture. Mlada Nova Gorica je povabila svojo sosedo, Gorico in pripravila čezmejno avanturo za sobivanje, medsebojno prijateljstvo, sodelovanje, mir, spravo…Čudovita, spodbudna, sodelovalna, optimistična prireditev! Oni dan je na programu ARS sodeloval v intervjuju Andrea Bellavite, (teolog, publicist, popotnik, direktor Fundacije Socoba, ki upravlja s starodavno oglejsko baziliko) o svoji knjigi Gorica-Nova Gorica, povezani mesti. Govoril je v lepi slovenščini…»Ima dvojino, zato lahko rečemo povezani mesti…« Pripovedoval je, da je spoznal zgodbo Ljubke Šorli in Lojza Bratuža. Tako bosta mogoče oba naroda bolje razumela težko zgodovino teh krajev in vijugasto mejo, ki so ju med vasi, mesta in ljudi večkrat zakoličili véliki in je razdvojila družine, prijatelje, ne nazadnje sodelavce in posle. Kakšen napredek in podvig je bilo zgraditi Novo Gorico, kakšno veselje danes, na kulturni dan, videti preseganje meja in nasprotij!

 2025 02 09 (2) 2025 02 09 (3) 2025 02 09 (4) 2025 02 09 (5) 2025 02 09 (6) 2025 02 09 (7) 2025 02 09 (8) 2025 02 09 (9) 2025 02 09 (10) 2025 02 09 (11) 2025 02 09 (12) 2025 02 09 (13)  2025 02 09 (14) 2025 02 09 (15)

Avtorica besedila in fotografij: Manica Perdan Ocepek

Božični koncerti Rajske strune

Objavljeno .

Citrarji in kitaristi Društva Lipa Domžale z gosti, vabijo na Božične koncerte Rajske strune, ki bodo potekali po naslednjem razporedu:

 

  • Sobota, 11. januar 2025 pri in po sveti maši ob 18.00: Cerkev Sv. Jožefa, Vir pri Domžalah
  • Sobota, 11. januar 2025 pri in po sveti maši ob 18.00: Cerkev Marije Vnebovzete, Domžale
  • Nedelja, 12. januar 2025 pri in po sveti maši ob 19.00: Cerkev Sv. Mihaela, Grosuplje
  • Nedelja, 26. januar 2025 pri in po sveti maši ob 18.00: Cerkev Grahovo (pri Cerknici)

2024 12 27 Koncerti