Od korzeta do žaketa

Objavljeno .

Od korzeta do žaketa

….je naslov prekrasne razstave, ki jo je pripravil Mestni muzej, Ljubljana iz svoje zbirke in donacij predvsem ženskih oblačil v zadnjih skoraj dvesto letih. Razumljivo je, da smo jo etnologinje z veseljem obiskale in si jo ogledale pod vodstvom mladeniča, ki nam je povedal veliko zanimivega, marsikaj pa smo iz spominov izbrskale tudi same, saj smo nekatere dele oblačil nekoč nosile, ali pa so jih nosile naše mame in babice.

Prvi zbiralec in proučevalec je bil Angelos Baš, etnolog in zgodovinar. Raziskoval je oblačilno kulturo vseh socialnih slojev od 16. do 19. stoletja. Prav zato so na začetku razstave tudi kopije fresk, na primer z nam bližnjega Sv. Primoža nad Kamnikom, ki predstavljajo tkalko v lepi obleki. V preteklosti, smo izvedele, so bila oblačila strogo določena glede na socialni sloj in glede na priložnost, ko so jih nosili_e. Kmetje niso smeli imeti svilenih oblek, tudi barvanih ne. Krojači so bili lahko samo moški, edino oblikovalke klobukov, modistke, so bile ženske. Šele s strojnim tkanjem in šivanjem so v tekstilno industrijo vstopile tudi ženske. Zanje je bil to po eni strani zaslužek, po drugi pa pot v kronične bolečine in poklicno invalidnost. V muzejskih prostorih so eksponati razdeljeni po zanimivih naslovih, eden izmed njih je Od krsta do krste. V vitrinah najdemo tako imenovane »pindekelčke«, ki smo se jih spomnile še iz petdesetih let prejšnjega stoletja. V njih so zavijali dojenčke, ko so jih nesli h krstu, pa tudi k zdravniku.

2024 11 12 Od korzeta do zaketa 9

V sobah je nekaj poročnih oblek, tudi temno modre barve. V prejšnjih časih za poroko ni bilo v navadi nositi belih oblek. Ali ste vedeli, da je belo poročno obleko kot prva imela bodoča angleška kraljica Viktorija, ko se je poročila s princem Albertom? Postala je tudi prva modna ikona tistega časa. Tem oblekam nasproti so razstavljene kasnejše poročne obleke iz druge polovice 20. stoletja, ko je bilo za to slovesno priložnost spet moderno nositi še druge barve. Žalovanje je bilo povezano s strogo črnino, črno čipko, rokavicami in klobukom. Šele po pol leta žalovanja je  ženska smela obleči črno obleko z diskretnim svetlejšim vzorcem. Razložili so nam tudi, kaj je bil korzet (francosko corset), torej steznik, ki so ga zategovali z vrvicami in tako lepšali postavo, hkrati pa jemali sapo, da so dame omedlevale…Razstavljen je pod Sternenovo oljno sliko z enakim naslovom. Žaket (francosko jaquette) pa je daljši moški suknjič, malce podoben fraku, vendar zadaj drugače krojen in z drugačnim izrezom na hrbtu. Slovenski meščani, ki so si ga seveda lahko privoščili, so pripisovali frak in cilinder nemškim meščanom in jih tako prikazovali tudi na karikaturah.  Tako so v nasprotju z njimi hoteli nositi žakete.

Letos se pri etnologiji pogovarjamo o identiteti, zato smo zastrigle z ušesi, ko smo izvedele, da je bil torej žaket identitetno oblačilo meščanov – Slovencev. O identiteti lahko govorimo tudi ob razstavljeni poročni obleki Vande Vaclaviček, ki se je poročila z znamenitim akademikom, elektroinženirjem, izumiteljem in šahistom -  velemojstrom dr. Milanom Vidmarjem. Iz njenega dekliškega priimka o njej lahko sklepamo, da je bila češkega rodu…V sobi z naslovom   Od svile do baržuna (madžarsko barsony), to je žameta, so razstavljene same plesne obleke, ki so iz dragocenih materialov. Take bi danes težko kupili, saj sodobne tkanine mešajo z umetnimi vlakni. Plesna obleka je postala krajša, ko so začeli plesati v Ameriki v času prohibicije čarlston. Na razstavi je sicer malo moški oblačil, nekaj je perila pa tudi Plečnikova kapa, ki jo je nosil doma tudi podnevi, saj je veliko kadil in ni hotel, da bi njegovi lasje imeli vonj po tobačnem dimu. Zadnji del razstave je namenjen krznenim oblačilom novejšega datuma, nekaterim izdelkom znanih slovenskih znamk – žal, zapravljenih zaradi tajkunov - kot so bile Rašica, Pletenina…Znameniti parazol pa je po Ljubljani nosila pesnica Lili Novy. Naše oglede smo seveda zaključile kot vedno s kavico v muzejski kavarni. Priporočamo ogled!

Manica Perdan Ocepek, animatorka študijske skupine etnologija

2024 11 12 Od korzeta do zaketa 1 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 2 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 3 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 4 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 5 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 6 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 7 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 8 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 9 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 10 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 11 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 12 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 13 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 14 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 15 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 16 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 17

Ex-tempore Biseri Krasa in Kras

Objavljeno .

Kulturno društvo Kras je v sodelovanju s Kobilarno Lipica tudi letos organiziralo že   6. ex-tempore na temo Biseri Krasa in Kras, ki smo se ga udeležile tudi štiri članice Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale – študijski program slikarstvo. Slikovito kraško okolje, ki ga krasijo prepoznavni kamniti zidovi, prostrani pašniki in čudoviti lipicanci, je navdihnilo številne ustvarjalce in Slovenije in tujine.

2024 11 12 Biseri Krasa

V ustvarjalnem duhu smo se posvetile slikanju kraških posebnosti ter v svojih delih ujele skrivnostno lepoto Krasa – košček umetnosti narave, slikovite detajle, barve, svetlobo prostora ter lipicanca, ki vselej prijezdi na slikarsko polje.

Udeležba na ex-temporu ni bila zgolj umetniška izkušnja, temveč tudi priložnost za druženje in izmenjavo znanj ter inspiracij z drugimi ljubitelji umetnosti. Kulturni program je popestril pianist Izak Ban. Navdušil nas je tudi ogled Černigojeve razstave in strokovno vodenje po kobilarni Lipica, ki sta nam približala bogastvo, zgodovino in kulturno te čudovite pokrajine.

Naš obisk ex-tempora v Lipici je bil nepozaben dogodek, poln ustvarjalnega navdiha, in ponosa, saj so bila tudi naša dela izbrana za razstavo v hotelu Maestozo.

Razstavljale so: Joži Anžin, Milena Klemen, Nuša Lojen, Irena Osolnik

Zapisala: Milena Klemen
Foto: Joži Anžin

Vabilo k sodelovanju v pevskem zboru

Objavljeno .

Spoštovani,

Veselimo se, da vas lahko povabimo k sodelovanju v našem pevskem zboru, namenjenem starejšim. Petje ni le prijetno in družabno, ampak tudi odlično vpliva na zdravje možganov. Raziskave so pokazale, da petje spodbuja mentalno zdravje, izboljšuje spomin ter krepi kognitivne sposobnosti.

Pridružite se nam in odkrijte številne koristi petja, kot so:

  • Izboljšanje spomina: Petje lahko pomaga ohranjati spomin in duševno agilnost.
  • Povečanje koncentracije: Redno petje spodbuja koncentracijo in duševno jasnost.
  • Krepitev socialnih vezi: Skupno petje omogoča spoznavanje novih ljudi in ustvarjanje prijetnih družabnih trenutkov.

Vabimo vas, da se nam pridružite na naših rednih vajah, kjer bomo skupaj raziskovali čar petja in uživali v družbi.

Veselimo se vašega prihoda in skupnega prepevanja!

Pevski pozdrav!

Jasna Medved, zborovodkinja

VIDEO: Literarni, likovni in fotografski preplet v zborniku Društva Lipa

Objavljeno .

Življenje je neprekinjen proces razvoja, kakor morje, ki ne miruje nikoli, ampak ustvarja vedno nove oblike valov, tako da podira stare. Tako ustvarjajo tudi članice Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Z upokojitvijo se življenje ne konča, dobi samo nov, drugačen obraz, morda tisti, ki ga prej še nismo pokazali, pa je naš resnično pravi. Rezultat tega raziskovanja življenja je zbornik, ki so ga predstavili v Knjižnici Domžale v torek, 5. novembra 2024. Dogodek je potekal v organizaciji Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale in Knjižnice Domžale. Naslov je širok, saj so obrazi ustvarjalcev študijskih krožkov zelo različni. Niso samo besedni, so tudi likovni, fotografski, klekljarski – kar nekaj najboljših pa je predstavljenih v 17. literarnem, likovnem in fotografskem zborniku društva Lipa Domžale z naslovom »Obrazi besed«.

Na literarnem, likovnem in fotografskem natečaju Obrazi besed so sodelovale predstavnice literarnega študijskega društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje, pa tudi zunanje članice: Marija Dodič, Dora Furlan, Lili Jaševec, Janka Jerman, Milojka Lunar, Alenka Mihorič, Jana Ozimek, Marta Smrkol, Mira Smrkolj, Stanka Sotlar in Anka Zdovc.

Literarni del so na predstavitvi predstavile s kratkimi odlomki same avtorice, na projekcijskem platnu pa so si obiskovalci ogledali slike Likovnega študijskega programa krožka avtoric: Joži Anžin, Brede Cerar, Angele Dolžan, Vlaste Janžekovič, Brigitte Leskovar, Nuše Lojen, Antonije Pacek, Irene Osolnik, Veronike Strašek, Dragice Šetina, Majde Šilar, Joži Tomšič in Milene Zanoškar, pa tudi klekljarskih izdelkov članic Klekljarskega študijskega krožka Lipa: Fani Brvar, Vande Doležal, Ivice Grmek, Miše Lajovic Zakrajšek, Mire Ložar, Metke Paternoster, Tatjane Pirjevec, Marije Rupert in Magde Stražar. Fotografski del zbornika je obogatila Mija Jerman.

2024 11 06 Lipa

Za glasbeno popestritev so poskrbele citrarke Kresničke, ki jih vodi Klara Levec in kitaristke Tesere, ki jih vodi Irena Kokalj, vsi pa so del študijskega krožka v Društvu Lipa Domžale. Dogodek je povezovala Jana Ozimek. Predstavitve zbornika sta se udeležila tudi Veronika Banko, predsednica Sveta krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale ter Blaž Vodnjov, predsednik Sveta krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale.

Nekaj besed je o delu študijskih krožkov v Društvu Lipa podal predsednik Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Marjan Ravnikar, ki je pohvalil vse sodelujoče pri nastajanju že sedemnajstega zbornika, v katerem je dvanajst prispevkov literatk, trinajst slik slikark ter osem slik čipk klekljaric. Predsednik društva je tudi podelil zbornike vsem, ki so sodelovali z svojimi prispevki in ki so zbornik pomagali pripraviti, da je ugledal luč sveta. Na ogled pa je bila tudi manjša razstava likovnih del in dosedanji zborniki, ki so izšli v teh osemindvajstih letih delovanja društva.

V nadaljevanju je Janka Jerman kot predsednica uredniškega odbora, ki so ga sestavljale Janka Jerman, Mira Smrkolj, Marija Dodič, Danica Šetina, Marija Rupert in Jana Ozimek povedala nekaj besed o dveh članicah, ki ju ni več med nami, je pa Janka Jerman napisala spominska članka o njiju. To sta Metka Zupanek in Zlatka Levstek, ki sta orali ledino nastanka društva pred osemindvajsetimi leti. Program, ki ga je vodila Jana Ozimek je potekal tekoče, saj so se izmenjavali citrarke in kitaristke, kar nekaj pesmi je z njimi zaigrala klarinetistka Jasna Puh, vmes pa so svoje pesmi, zgodbe in haikuje prebirale Mija Jerman, Marija Dodič, Mira Smrkolj, Marta Smrkol, Lili Jašovec, Janka Jerman, Alenka Mihorič, Milojka Lunar in Anka Zdovc.

Ob koncu je Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipša Domažale vsem nastopajočim in sodelujočim pri nastajanju Zbornika podelil vrtnice.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar