V petek, 7.11.2025 ob 8 uri, smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah. Proti Ljubljani smo krenili takoj, ko smo zasedli vsak svoje mesto v avtobusu. Kratek pozdrav in dobrodošlica našega Predsednika Marjana Ravnikarja, kateremu se je pridružil naš vodič Venčeslav in nas je seznanil s programom.

Naš prvi postanek v Ribnici, ki slovi po suhi robi, lončarstvu. Rokodelstvo v Ribnici sega v 15. stoletje. V Ribnici vsakoletno poteka Ribniški sejem suhe robe in lončarstva. Tukaj domuje prekrasen muzej suhe robe. Svojo markantnost kraju daje grad Ribnica. Stoji ob bregu reke Bistrica, ki teče skozi mesto Ribnica. V gradu je muzej. Na grajskem dvorišču je urejen Park kulturnikov. V poletnem času park služi kot letno gledališče. Ogledali smo si tudi cerkev Sv. Štefana, ki je bila obnovljena. Načrte za zvonika je izdelal arhitekt Jože Plečnik.

Prijetna vožnja med travniki in gozdovi nas je pripeljala do Kočevske Reke. Opozorjeni smo bili na oreh, ki raste poleg cerkve. Star je več kot 400 let. Zanimivo, da raste v precej ostrem podnebju, ki za orehe ni najbolj ugodno.

V novo zgrajeni cerkvi nas je pričakal župnik in nam namenil kratek opis kraja ter zgodovino cerkve. Stara baročna cerkev je bila porušena, kot simbolično opravičilo države za uničeno kočevsko dediščino pa je bilo zgrajeno novo svetišče. Notranjost cerke so opremili z nekaj starimi stvarmi, ki so jih vaščani shranili po domovih. Novi vitraži so delo Marka Jermana. Leseni kipi in križev pot je delo akademskega kiparja Staneta Jarma.

Pot smo nadaljevali proti Hrvaški do Broda na Kolpi. Obisk prirodoslovnega muzeja Kaštel Zrinski dvorec, ki je preurejen v muzej v njem je stalna razstava „Divjina s pogledom na morje“. Zrinski grad je tip stavbe, ki je bolj trdnava-palača. Kot že omenjeno je v stavbi Stalna razstava v okviru projekta Kulturno-turistične poti Frankopanov. Razstava predstavlja naravo Gorskega Kotarja. Muzej ima tri nadstropja. Vodnik po muzeju nas je pričakal v kletnih prostorih, ki predstavlja dolino Kolpe in življenje v vodi in ob njej. V prvem nadstropju je predstavitev gozdov in življenje živalskih vrst, ki živijo v njem. Drugo nadstropje predstavlja planinski del, v tretjem pa se povzpnemo do neba. Dobro zasnovana predstavitev narave. Potovanje od mračne jame do neba. V prostorih je lepo prikazano sobivanje človeka in narave.

Že se vračamo nazaj v Slovenijo, v mesto Kočevje. Mesto se je začelo širiti s pridobitvijo železnice. Večina opustošenih vasi Kočevske je bila med vojno, v ofenzivah italijanske vojske, požgana in uničena. V mestu Kočevje in okolici so po vojni naselili predvsem Slovence, poleg njih pa priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Nastalo je novo Kočevje. Sprehodili smo se do cerkve Sv. Jerneja, ki je svojevrsten sakralni spomenik. Imeli smo srečo, da je bila odklenjena. Posebnost v notranjosti je križno rebrasto obokanje.

Kratka vožnja do Kočevskega jezera, ki spada med najčistejša jezera v Sloveniji. Nastal je kot rudniško jezero, nahaja se na Kočevskem polju. Sledilo je pozno kosilo in povratek proti domu.

Zahvala gre organizatorjema: Društvu Lipa Univerzi za tretje življensko obdobje in vodiču za odlično vodenje.

Zapisala: Majda Šraj; Fotografija: Metod Letnar