Štiridnevno potovanje po Italiji, ki ga je organiziralo Društvo Lipa Domžale Univerza za tretje življenjsko obdobje, med 11. in 14.3.2026

Kot vedno smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah, kjer nas je počakal avtobus, ki je bil naše prevozno sredstvo vse do zadnjega dne. Napotili smo se proti italijanski meji z jutranjim pozdravom predsednika Društva Lipa Univerze za tretje življenjsko obdobje Marjana Ravnikarja. Vožnja je minila v pogovoru, kaj lahko pričakujemo od napovedanega. Vodič Mavricio je prevzel vodenje in napovedal ogled muzeja Luxardo, kjer smo degustirali italijanski „maraskino“ in limončelo. Zanimivo je, da so omenjeno pijačo točili na Titaniku. Tovarna ima pestro zgodovino. Ustanovljena je bila v Zadru. Pot smo nadaljevali do Padove, ki je bila eno izmed napomembnejših evropskih univerzitetnih središč v srednjem veku. Staro mestno jedro Padove se ponaša z vrsto izjemnih kulturno-zgodovinskih spomenikov iz različnih dob. V mestu stoji mogočna stavba univerze - Cerkev Sv. Antona Padovanskega, ki po velikosti prekaša vse druge v mestu, njene kupule pa dajejo že orientalski videz. Ob koncu prvega dne smo se prijetno utrujeni in zadovoljni, odpravili proti hotelu, ki stoji nad Gardskim jezerom.

Po nočnem počitku in jutranji kavici, smo si ogledali simpatično mesto Riva del Garda, ki leži v objemu gora z pridihom Avstro-Ogerske arhitekture. Mesto je bilo nekoč priljubljen letoviški kraj Avstrijcev. Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka. Območje jezera ima submediteransko podnebje. Jezero obdajajo številni zanimivi vrhovi. Ko hodiš ob obali imaš občutek, da si na morju, ne ob jezeru.

Prepešačili smo male kamnite ulice in si ogledali beneški stolp Torre Apponale, ki daje mestecu poseben čar. Prilegel se je odmora za kramljanje in kavico. Nadaljevali smo s panoramsko vožnjo ob obali gardskega jezera, mimo mesteca Malcesine, ki stoji ob jezeru z gradom iz srednjega veka. Od male ribiške vasice Torri del Benaco smo nadaljevali do mesta Garda po katerem je dobilo jezero ime. Majhen stari del mesta ponuja na ogled marsikatero lepo staro hišo in zanimive fasade. Sprehodili smo se tudi skozi majhno, slikovito mestece Bardolino, ki slovi po lahkem, svežem rdečem vinu. V vasici Valeggio sul Mincio so nam pripravili okusno kosilo - domače torteline z mesnim ali špinačnim nadevom in slastno panakoto z robidami. Ob obedu ni manjkalo niti vino Bardolino. Dobro okrepčani smo nadaljevali vožnjo proti Sirmioneju, biseru Gardskega jezera. V mesto greš skozi grajska vrata. Grad je služil kot utrdba. Na koncu mesta so ruševine z nasadom oljk. Sprehodili smo se po slikovitih ulicah, ki vodijo do obale jezera. Mesto slovi po prodajalnah sladoleda. Avtobus in prijazni voznik nas je že čakal in nas odpeljal proti hotelu.

Zjutraj, tretjega dne, smo se odpravili proti Modeni. Pripeljali smo se v mesto, ki je bilo ovito v meglo, a se je kmalu razkrojila. Modena je na treh straneh obkrožena z jezeri, ki so nastala v 12. stoletju in varovala mesto. Moč mesta, skozi zgodovino, ko je vladala družina Gonzaga je naredila Modeno umetniško in glasbeno središče severne Italije.

Obiskali smo Albertijevo renesančno baziliko, ki ima prečudovito pročelje. V kripti hrani svete vaze, relikvijo v kateri je po legendi shranjena zemlja s Kristusovo krvjo. Cerkev je bogata z okraski in freskami. Na trgu stoji mogočna palača družine Gonzaga. Ena največjih evropskih palač srkiva v svojih številnih sobanah dragocene umetnine, kot so npr. slike renesančnih in baročnih mojstrov, bogato zbirko antičnih kipov. Lahko bi rekli, da nas je vodič peljal skozi znamenitosti zgodovine s pridihom današnjega časa. 

Modena je brezčasno mesto. Lahko uživaš in spoznavaš zgodovino, ki ji ni videti konca. Čas za ogled je potekel, mesto pa smo zapustili mimo gradu, ki ga oblikujejo štirje vogalni stolpi. Prvotni namen te strukture je bil obrambni objekt, nato pa je postal elegantna rezidenca. Naročeni smo bili na ogled sirarne 4 Madonne, kjer slovijo po slavnem Parmigiano Reggiano.

Lokalna vodička nam je podrobno predstavila njihovo predelavo. Naš vodič nam je dobesedno prevajal, odlično. Sir izdelujejo iz surovega kravjega mleka. Krave smejo krmiti samo s senom in travo na pašnikih. Parmigiano izdelujejo iz posnetega mleka na temperaturi 18 stopinj Celzija. Uporablja se samo naravno sirilo. Peljali so nas skozi prostore proizvodnje. Degustacija sirov je bila naravnost odlična. Med najboljšimi od vseh sirov je tisti, ki ga starajo dve leti iz mleka določenih pasem krav.

Čakala nas je vožnja do Verone, bogatem mestu z zgodovino, v katerem smo se sprva sprehodili po slikovitem drgu Piazza delle Erbe, ki ga obdajajo slikovite srednjeveške palače. Nadaljevali smo na trg Piazza dei Signori, ki slovi po nagrobnikih vladarske rodbina Scaligeri. Nekaj trenutkov postanka na dvorišču Julijine hiše, je bilo ravno prav, da smo nabrali energijo za samostojne oglede.

V hotelu nas je čakala okusna italijanska večerja ob glasbi, ki je ustvarila prijetno in sproščeno vzdušje. Največje presenečenje večera je bilo zagotovo petje našega vodiča, katerega vzornik je italijanski kantavtor Adriano Celentano. Zelo energični pevec. Odpel je kar nekaj pesmi, ob katerih smo se razživeli.

Četrti dan, zaključek in zadnji pogledi na prečudovito jezero in hribe. Domov smo potovali prijetno utrujeni. Postanek ob vrnitvi smo izkoristili za kosilo in zadnje nakupe.

Zahvala gre vsem organizatorjem, ki so bili vpeti v to potovanje. Vozniku avtobusa, ki je spretno reševal prometne zagate, ki jih ni bilo malo, vodiču, ki nas je popeljal skozi slikoviti svet Gardskega območja ter Društvu Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale za izbrano potovanje.

Zapisala: Majda Šraj

Na predvečer Materinskega dneva se je 24. 3. 2026 v organizaciji Društva LIPA Domžale – Univerze za tretje življenjsko obdobje, zgodil čudovit večer glasbe, plesa in govorjene besede v zahvalo vsem mamam sveta.

Večer je združil nastopajoče vseh starosti, od najmlajših do najstarejših pevcev, inštrumentalistov in recitatorjev. Številni nastopajoče je spremljala tudi številna publika, saj se je dvorana napolnila do zadnjega kotička.

S svojih iskrenim navdušenjem nad nastopanjem in z razigranostjo, so v čudovitih oblekah popestrili večer otroci iz mlajše folklorne skupine Mengeš pod vodstvom Maruše Jerman.  O mamah so prepevali tretje in četrtošolci iz Osnovne šole Dragomelj pod vodstvom Jasne Medved. Iz iste osnovne šola sta s povedanim o mamah ganila občinstvo drugošolca Marcel Lončar z recitacijo in Zoja Marolt s svojim spisom.

Mame pa imamo radi tudi starejši, čeprav imamo nekateri žal že pokojne. Njim v zahvalo in še živečim za pogum, so tudi starejši nastopajoči, večinoma iz študijskih programov društva Lipa, izrazili spoštovanje do mam s svojimi nastopi. Novonastala kitarska skupina Brenkci  je pogumno nastopila pod vodstvom mentorice Irene Kokalj. Citrarska skupina Kresničke in kitarska skupina Tesere nastopata že več let in sta nas tokrat popeljali med lepe melodije in napeve z mentoricama Klaro Levec in Ireno Kokalj. Lani na novo ustanovljen ženski pevski zbor pod vodstvom Jasne Medved  je občinstvo pogrel z nenavadno kombinacijo treh pesmi hkrati, ki so se zlile v en napev. Navdušil je tudi moški pevski zbor v nastajanju z enim pevcem. Ob njegovem nastopu so bili lepo povabljeni novi člani. Iz literarne študijske skupine sta nastopili Marta Smrkolj s pesmijo nekdanje članice Silve Mizerit in Milojka Lunar s svojo pesmijo.

Za vrhunec večera sta poskrbela dva zelo perspektivna mlada fanta. Amadej Urbanija z vrhunsko izvedbo Mozartove sonate na klavirju in Lev Aleksej Leskovec s čudovito interpretacijo Preslejeve Love me tender.   

Ob koncu prireditve se je vsem nastopajočim in povezovalcema Piji Kladnik in Domnu Grčar  zahvalil predsednik društva Lipa, Marjan Ravnikar.  Posebna zahvala je bila namenjena Jasni Medved, ki je največ pripomogla k izvrstni organizaciji prireditve.  Za lep večer se je nastopajočim s spodbudnimi besedami zahvalila tudi županja Renata Kosec.

Avtor: Mija Jerman, Foto: Metod Letnar, video: Brane Cerar

…se zrcalita v likovnih delih Grete Boltar. Etnologinje smo bile povabljene v njeno hišo – galerijo in k njeni pripovedi, saj je gospa dvaindevetdesetletna mama naše sošolke Tjaše Grkman. Bila je bančna uslužbenka, doma v številkah in simbolih. Denar, posebej stari kovanci – tudi eden njenih ustvarjalnih ciklov - , simbolizirajo vrednost in hkrati nosijo simbolne odtise časa.

Talent in navdih sta gospo Greto vodila od občudovanja poslikave gorenjskih skrinj do temeljitega študija slikarstva na Visoki šoli za slikanje, kjer se je posebej poglabljala v ornamente in simbole. Matematika, vzorci in izčiščeni simboli so najbolj ekstrahiran simbolni človeški jezik. Gospa Greta je ustvarjala in razstavljala je že prej, 1996 pa je diplomirala s temo Izrazne možnosti ornamenta kot simbola v likovni umetnosti. V svojem ustvarjanju je proučevala stare simbole germanske pisave run, tibetanskih, inkovskih, azteških…artefaktov, ki jih je svojstveno predelala s starodavnim likovnim postopkom enkavstike: zemeljske barve je zmešala z raztopljenim voskom in terpentinovim oljem, kakor so to počeli stari Egipčani, ki so slikali na deščice potrete umrlih. Nanosi več plasti dajejo delu vtis plastičnosti, nekje med sliko in reliefom. Tako so nastali simboli, vzorci, fraktali, ki izvirajo iz zemlje in njene moči, se vzpnejo skozi umetnico in se izrazijo v arhetipski stvaritvi – razume jih lahko vsak človek, saj prastari vzorci, odsevi narave, bogastvo oblik in barv zemlje pomenijo človeškost - tisto nekaj več v nas, kar razume univerzalnost, simbolnost in lepoto oblik. Že Platon je povezal in izenačil najvišje lepo = največje dobro = najbolj resnično. Nekatera dela je Greta Boltar ustvarila na pergament, da presevajo svetlobo, nekatera so kot megaliti trdno na tleh, kot bi izvirala iz njih. Ustvarila je tudi nekaj tapiserij.

Posnete fotografije lomijo svetlobo pomladnega sonca, ki je prihajala skozi zastrta okna. Gospa Greta je z vso vnemo razložila pomen in nastajanje svojih del, svoje inovativne postopke in povedala nekaj vrhunskih šal na svoj račun – vedrina je njena odlika. Ne samo to, spekla je tudi potičko, domači prijatelj, hči pa pehtranko. Naše druženje ob tradicionalni kavici pri naši gostiteljici in umetnici nam vsem lahko pomeni navdih, kako polno in ustvarjalno živeti v tretjem življenjskem obdobju.

Manica Perdan Ocepek, animatorka pri etnologiji

Vljudno vabljeni v sredo, 18.3.2026 ob 18.00 v Knjižnico Domžale, na literarni večer, posvečen najnovejši zbirki esejev Abonma za poezijo pesnice in esejistke Mete Kušar. Skupaj z avtorico bomo razmišljali o stanju sodobne slovenske poezije ter odkrivali vlogo in moč eseja v današnjem času.

Pogovor bo vodila Jana Ozimek.

Vstop je prost.