Strokovna ekskurzija študijskega programa geografija

Objavljeno .

V študijskem letu 2025/26 smo v skupini GEOGRAFIJA imeli rdečo nit Evropa. Po božično novoletnih počitnicah smo se odločili, da bomo obiskali Čedad in Oglej.

Oba kraja ležita v Italiji. Natančneje v deželi Furlanija Julijska krajina. Ta dežela ena od dvajsetih  dežel v Republiki Italiji in ena od petih dežel s posebnim statusom. Dežela obsega cca 800 km², kjer živi okoli 1,2 milijona prebivalcev. Na severu meji s Karnijskimi Alpami na Avstrijo, na vzhodu s Slovenijo in na zahodu na deželo Benečijo. Na jugu se Furlanska nižina na široko odpre k Jadranskemu morju. Goriška, Pordenone, Videmska in Tržaška pokrajina so štiri večje upravne enote Furlanije Julijske krajine.

Relief dežele je zelo raznolik. Na severu je pravo gorsko območje alpskega in predalpskega sveta, na jugu imamo obale lagunskega tipa, ki so jih izoblikovale reke in morski tokovi. Vmes se razširi Furlanska nižina, ki je nastala zaradi naplavin reke Tilment in tudi drugih rek, ki tečejo po tej deželi in se posredno ali neposredno izlivajo v Jadransko morje. 

Podnebne značilnosti sledijo reliefnim oblikam. Tako je na severu pravo gorsko podnebje, ob Jadranskem morju je sredozemsko podnebje, vmes je značilno celinsko podnebje.

Te naravne danosti pogojujejo tudi razvoj prsti in rastja. 

Dežela Furlanija Julijska krajina ima pestro zgodovine že od antičnih časov naprej. Vse to je pustilo pečat na življene danes.

Iz Domžal smo se odpravili v sredo, 6. junija, ob 7. uri zjutraj.

Naš prvi cilj sta bila obisk mesta Čedad, posebno pozornost smo namenili Arheološkemu muzeju v Čedadu, ki je v čudoviti Pretorski palači. Ustavili smo se pri posameznih znamenitostih mesta (Hudičev most, Katedrala svete Marije Vnebozete, Mestna hiša, Licej P. Diakona in nekdanji rimski forum). Reka Nadiža je običajno smaragdno zelena, a je bila tokrat rjave barve. Padavine preko cele noči so naredile svoje.

Hudičev most v Čedadu
Hudičev most v Čedadu

Naslednji postanek je bil v Ogleju. Tu smo si ogledali oglejsko baziliko in še nekaj drugih zanimiv objektov v bližini bazilike. Bazilika je ena od najstarejših krščanskih cerkva. Začetki segajo v 4. stoletje. Bazilika je »prava zakladnica zgodovinskega spomina in tradicij«, je zapisal goriški škof. In ne samo bazilika. Celotno območje Ogleja je en velik arheološki park, ki je pod zaščito UNESCA. Italijansko ime Aquileie izhaja iz staro rimskega poimenovanja reke Nadiže Aquilius.

 Bazilika v Ogleju od zunaj …   … in od znotraj
Bazilika v Ogleju od zunaj … in od znotraj

Kraji, kjer smo se sprehodili in se vozili so del slovenskega narodnostnega ozemlja. Tudi o tem smo spregovorili.

Po zares zanimivih ogledih, smo se odpravili na zasluženo kosilo. Ustavili smo se Pri Krčarju, v Selo na Krasu. Gospodinja nam je pripravila izvrstno kosilo in poskusili smo tudi njihovo odlično vino.

Cel dan sta nas spremljal spremljala dež in veter. Naredili nismo niti ene »gasilske« fotografije, smo pa zato preživeli en prav lep in zanimiv dan.

Zapisala: Irena Zgonc 

Fotografije: Martin Berlec

 

Juhuhu, počitnice so tu!

Objavljeno .

Tako smo, kot že vsako leto, rekle etnologinje in se odpravile na zaključno ekskurzijo v Komendo. Tam nas je pod starimi lipami iz časov turških vpadov in časa Petra Pavla Glavarja sprejela gospa Jožica in nas z bogato pripovedjo popeljala v zgodovino kraja. Najprej smo si ogledali trg pred cerkvijo, ki ga je oblikoval Jože Plečnik, potem pa  baročno cerkev z zlatim oltarjem po zasnovi Franca Jelovška. Ogledali smo si tudi krstilnico s tabernakljem, za katerega je Plečnik dobil navdih ob pogledu na vodnjak ob komendski graščini.

2026 05 26 Ekskurzija Komenda 4  2026 05 26 Ekskurzija Komenda 1  2026 05 26 Ekskurzija Komenda 2 2026 05 26 Ekskurzija Komenda 3 2026 05 26 Ekskurzija Komenda 5

V Komendi je imel veliko vlogo ravno Peter Pavel Glavar, domnevno nezakonski sin malteškega plemiča Testaferrate. Domači župnik ga je prepoznal kot nadarjenega, zato so ga posli v šole in postal duhovnik.. Leta 1751 je po papeški odvezi postal župnik v Komendi. Leta 1752 je dal sezidati beneficiatsko hišo in vanjo namestil svojo bogato knjižnico, v kateri je imel približno 2000 knjig z najrazličnejših področij znanosti in umetnosti. Mi smo videli inkunabulo Biblije iz leta 1484 in Violinsko šolo Leopolda Mozarta in Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske. Gospa Jožica je pokazala tudi nekaj njegovih rokopisov Status Animarum -  zapise o tem, kako so živele kmečke družine v Komendi in okolici. Te govorijo tudi o higieni in drugih značilnostih takratnih prebivalcev, ki jim je Glavar naročal, kako naj se trudijo izboljšati življenje in delo. Bil je tudi vnet čebelar.

2026 05 26 Ekskurzija Komenda 6  2026 05 26 Ekskurzija Komenda 7  2026 05 26 Ekskurzija Komenda 8  2026 05 26 Ekskurzija Komenda 11 

Na severovzhodnem koncu  pa si je Janez Lončar uredil zanimivo zbirko domačega orodja, pripomočkov, glinenih izdelkov, radiev, celo glasbil. Restavriral je peč za žganje lončevine. Ponosen je na zbirko motociklov, starih smuči, koles, traktorjev…še posebej pa na podpisano kapo Tine Maze in vse zmagovalne majice Tadeja Pogačarja.

2026 05 26 Ekskurzija Komenda 9 2026 05 26 Ekskurzija Komenda 10

Konec šolskega leta pomeni tudi druženje ob dobrem kosilu. Nazadnje sledi veliko zahval mentorici, animatorki in vsem, ki pripomorejo, da sta naše izobraževanje in druženje prijetna. Piko na i je postavila Sanda s klobučki in potrdili za končano šolsko leto.

Manica Perdan Ocepek, animatorka

Restavratorstvo - Slušatelji z mentorjem ob zaključku študijskega leta in podelitev spričeval

Objavljeno .

V svetu, kjer prevladuje hitra potrošnja kupi - odvrzi, obstaja skupina ljudi, ki se upira toku časa. To smo  restavratorji, ki v prostorih univerze za tretje življenjsko obdobje Lipe v Domžalah potrpežljivo, tiho in vztrajno vračamo duše predmetom, ki jih je svet že skoraj pozabil ali celo zavrgel. To je več kot popravilo. To je preučevanje zgodovine predmeta in namen predmeta , ki je služil našim prednikom. Pri tem se poslužujemo kombinaciji izročilnih rokodelskih obrti in sodobne znanosti.

2026 05 26 Restavratorstvo 1

Naše delo pogosto vključuje: ugotavljanje originalnih pigmentov barv ali reševanje lesa, ki so ga načeli črvi, ali kovine, ki jo je načela rja ter doseganje videza, da se razlika med starim in novim popolnoma izgubi.

Vsaka praska na predmetu je svoja zgodba. Naš cilj je, da predmeti naših babic in dedkov postanejo nova zgodba v naših življenjih, da dobijo nov lesketajoč videz in da jih bodo uporabljali še naslednjih sto let tudi iz spoštovanja do preteklosti in naše dediščine.

Ob tej priliki bi povabili nove člane, ki jih veseli spoznanje tega dela in druženja z nami.

V mesecu septembru bodo slušatelji pripravili razstavo restavriranih izdelkov v GALERIJI DOMŽALE. 

Besedilo: Lidija Marinič
Fotografija: Slavica Smrtnik