Tako smo, kot že vsako leto, rekle etnologinje in se odpravile na zaključno ekskurzijo v Komendo. Tam nas je pod starimi lipami iz časov turških vpadov in časa Petra Pavla Glavarja sprejela gospa Jožica in nas z bogato pripovedjo popeljala v zgodovino kraja. Najprej smo si ogledali trg pred cerkvijo, ki ga je oblikoval Jože Plečnik, potem pa  baročno cerkev z zlatim oltarjem po zasnovi Franca Jelovška. Ogledali smo si tudi krstilnico s tabernakljem, za katerega je Plečnik dobil navdih ob pogledu na vodnjak ob komendski graščini.

V Komendi je imel veliko vlogo ravno Peter Pavel Glavar, domnevno nezakonski sin malteškega plemiča Testaferrate. Domači župnik ga je prepoznal kot nadarjenega, zato so ga posli v šole in postal duhovnik.. Leta 1751 je po papeški odvezi postal župnik v Komendi. Leta 1752 je dal sezidati beneficiatsko hišo in vanjo namestil svojo bogato knjižnico, v kateri je imel približno 2000 knjig z najrazličnejših področij znanosti in umetnosti. Mi smo videli inkunabulo Biblije iz leta 1484 in Violinsko šolo Leopolda Mozarta in Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske. Gospa Jožica je pokazala tudi nekaj njegovih rokopisov Status Animarum -  zapise o tem, kako so živele kmečke družine v Komendi in okolici. Te govorijo tudi o higieni in drugih značilnostih takratnih prebivalcev, ki jim je Glavar naročal, kako naj se trudijo izboljšati življenje in delo. Bil je tudi vnet čebelar.

Na severovzhodnem koncu  pa si je Janez Lončar uredil zanimivo zbirko domačega orodja, pripomočkov, glinenih izdelkov, radiev, celo glasbil. Restavriral je peč za žganje lončevine. Ponosen je na zbirko motociklov, starih smuči, koles, traktorjev…še posebej pa na podpisano kapo Tine Maze in vse zmagovalne majice Tadeja Pogačarja.

Konec šolskega leta pomeni tudi druženje ob dobrem kosilu. Nazadnje sledi veliko zahval mentorici, animatorki in vsem, ki pripomorejo, da sta naše izobraževanje in druženje prijetna. Piko na i je postavila Sanda s klobučki in potrdili za končano šolsko leto.

Manica Perdan Ocepek, animatorka