Poletje in počitnice

Objavljeno .

…niso ovira za nas, etnologinje. Vsak torek se družimo na kavi – pride, kdor je doma in kdor zmore. Zadnjič se je Marta pohvalila z obiskom Sorice, naslednjič pa smo brez oklevanja sklenili, da jo družno obiščemo. Včeraj, 5. 8. 2025, je zasijalo sveže, sončno jutro, ko smo se odpeljali v dolino Selške Sore. Obvozna cesta, po dvojnih strahovitih poplavah s pred plazovi utrjenimi brežinami in poglobljena reka s kamnitimi nasipi, vodi mimo Železnikov in se potem vzpneta pod jugozahodne obronke Ratitovca in južna pobočja Soriške planine.

2025 08 07 Pocitnice 2

Ko smo se vsi zbrali, nas je pozdravil prijazen vodič Miha in nas popeljal najprej v Štobo (nem. Stube, slov. hiša, osredni prostor doma). Bili smo prva skupina, odkar so obnovili in uredili ta prostor z evropskimi in sredstvi Ministrstva za kulturo. Če povzamemo nekaj, kar smo slišali: Najprej so se naselili v teh hribovskih krajih Slovani, o čemer pričajo nekatera ledinska imena. V srednjem veku pa so bila ta slikovita pobočja med predalpskim svetom pod fevdalno oblastjo freisinških škofov, ki so prvih osem kmetov iz Innichena v Pustriški dolini na Tirolskem naselile leta 1283.  Tam se kmetije pod obronki Dolomitov niso mogle več širiti. Prvi naseljenci so krčili gozd, kasneje so se jim pridružile njihove družine. Skoraj do danes se je med ljudmi ohranilo staro protonemško narečje, ki se kaže v ledinskih in hišnih imenih (vas Torka, priimek Torkar). Leta 2023 je bilo vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Miha nam je predvajal tudi govor Klare Marije Kejžar (nem. Käse – sir, s sirom so plačevali dajatve zemljiškemu gospodu), posnetem z fonogramom na vosku v začetku 20. stoletja, ko so ta govor že začeli preučevati. Miha je povedal nekaj  stavkov in jih primerjal z današnjo nemščino in prevodom v slovenščino. V starih virih je narečni govor imenovan kot »Zarzariche sprache« (Soriško narečje). Med domačini pa je  danes poznan kot »dajnarska špraha« oziroma pravijo, da gredo »drfaš merlat« (dajnarsko govorit, po vasi Dajne). Najnovejši projekt predvideva, odobren 2025, da bodo v Sorici skrbeli za ohranjanje te nesnovne, govorne dediščine. Prav tako pa prebivalci Sorice še danes, kot v preteklosti, gojijo prijateljske vezi z Innichenom  in tako kot pred skoraj osemsto leti, še vedno nosijo v dar svečo v romarsko cerkev.

Naslednja »postaja« naših ogledov je bila Groharjeva hiša. Grohar je kot nadarjen podobar in cerkveni slikar, ki je takrat veliko zaslužil, hotel nekaj več in se podal na negotovo umetniško in iskalsko pot impresionizma. Tako je ustvaril čudovite podobe Sejalca, Macesna in eno zadnjih Škofja Loka v snegu, kjer je živel nazadnje in precej reven umrl. V hiši – muzeju je družina živela le dve leti, v njej pa imajo poleg etnografske zbirke tri originalne slike in več replik. Razstavili so tudi njegovo sobo. Nam, starejšim obiskovalcem, so predmeti etnografske zbirke zelo znani in poznamo tako njihova imena kot uporabo. Nekateri jih hranimo v spomin tudi doma…

Macesen se imenuje gostišče, kjer smo se etnologinje in »pridruženi« član dobro in okusno okrepčali, veliko pogovorili in glasno nasmejali. Pot nas je potem vodila do Soriške planine, kjer smo se razšli. Dve skupini sva se peljali navzdol proti Bohinjski Bistrici s čudovitimi razgledi na Julijce s Triglavom v oblakih, ena skupina pa se je vrnila v Spodnje Danje, kjer je cerkev Sv. Marka, kulisa mnogih filmov, tudi Cvetja v jeseni. Tam okrog so tudi slike na skalah lokalnega umetnika Mohorja Kejžarja.

Manica Perdan Ocepek, animatorka pri skupini etnologija

2025 08 07 Pocitnice 1  2025 08 07 Pocitnice 2  2025 08 07 Pocitnice 3  2025 08 07 Pocitnice 4  2025 08 07 Pocitnice 5  2025 08 07 Pocitnice 6  2025 08 07 Pocitnice 7  2025 08 07 Pocitnice 8 

Klekljarska skupina Slamice: Razstava Midva v čipki gostuje v Ihanu

Objavljeno .

Vabljeni v Krajevno knjižnico Ihan na razstavo prekrasnih čipkastih izdelkov, delo izurjenih prstov klekljaric skupine Slamice v društvu Lipa U3žo Domžale, ki pričajo o bogati dediščini in natančnem delu mojstric tega nežnega ročnega ustvarjanja.

V študijskem letu 2024/2025 je mentorica skupine Marija Rupert predlagala delovni naslov “Midva v čipki”. Klekljarice so uporabile vso svojo domišljijo. Kasneje je dolgoletna članica Lipe, literatka Janka Jerman, dodala svojo misel k delovnemu naslovu: TI IN JAZ – MIDVA Z ROKO V ROKI. SKRITA V ČIPKI – DVOJINA.

Ideje so kar vrele, predvsem tudi izdelovalkam papircev, kot se strokovno reče načrtom vzorcev za klekljanje. In vsa ta bera različnih zamisli je resničnost postala ob melodiji klekljev naših ustvarjalk. Iskrene čestitke!

Vljudno vabimo krajane, da si ogledajo razstavo. Odprta bo do konca meseca julija, v rednem delovnem času knjižnice.

Avtor:  Mirjana Kavčič; Foto: Mirjana Kavčič, Krajevna knjižnica Ihan, Knjižnica Domžale

2025 07 06 Razstava midva v cipki

Odprtje razstave slikarske skupine Društva LIPA Domžale v Galeriji Domžale

Objavljeno .

Odprtje razstave "KRIK V BARVAH" je potekalo v četrtek, 12. junija 2025, v Galeriji Domžale, v organizaciji Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. 

2025 06 12 Otvoritev razstave

Življenje je neprekinjen proces razvoja – kakor morje, ki nikoli ne miruje, ampak vedno znova ustvarja nove oblike valov, tako da podira stare. Tako ustvarjajo tudi članice Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Z upokojitvijo se življenje ne konča, temveč dobi le nov, drugačen obraz – morda tistega, ki ga prej še niso pokazale, a je njihov resnično pravi. Rezultat tega raziskovanja življenja je tudi likovna razstava, na kateri so članice Likovnega krožka Društva Lipa Domžale razstavile svoje umetnine.

Več si lahko ogledate v videu in preberete v prispevku avtorja Mira Pivarja, na spletnem portalu domžalec.si: https://domzalec.si/kultura/razstave/krik-v-barvah/

Razstava bo na ogled do četrtka, 19. junija 2025, Galerija Domžale pa je v času razstave odprta: dopoldne od 10. do 12. ure, popoldne od 17. do 19. ure ter v soboto od 10. do 12. ure.

Lepo vabljeni

 

 

 

Štiridnevno potovanje v Ohrid - biser Makedonije (25.-28.5.2025)

Objavljeno .

V nedeljo zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah. Proti zagrebškemu letališču sta krenila dva avtobusa. Tako se je pričelo naše potovanje. Predsednik Društva Lipa Domžale nas je pozdravil in povedal,  da v Ljubljani čakata vodiča, Izak in Andrej. Po usklajevanju in preverjanju je napovedal začetni program. Vse je potekalo po urniku, vkrcanje in polet proti letališču Skopje, Makedonija. Po protokolu na letališču  sta čakala avtobusa, ki sta nas odpeljala v Skopje, kjer smo se nastanili za eno noč v hotelu.

Program je predvidel ogled glavnega mesta Skopja, ki je umeščen ob reki Vardar in Serave. Skopska dolina je blizu potresne prelomnice. Veliki potresi so se zgodili v Skopju leta 518, 1505 in 1963. Mesto se je korenito spremenilo po letu 2000. Stare stavbe so obnovili, v mesto so umestili več fontan, kipov in hotelov. Izak nas je peljal v staro mestno jedro skozi Baš čaršijo, ki daje svoj čar mestu. Občudovali smo Kale, obzidje iz 5.st. in cerkev sv. Spasa, enoladijsko cerkev gotskega stila. Nadaljevali smo do džamije Mustafe Pashe, velikem vezirju Osmanskega cesarstva. Poudariti moramo, da so dve tretjini prebivalsta pravoslavni kristjani, drugi pa muslimani, katoličani in  še drugi. Izak nas je peljal na mesto, kjer se je rodila Mati Terezija, sveta Terezija iz Kalkute, ki je bila albanska redovnica, ustanoviteljica Misionark ljubezni. Dan se je prevesil v noč. Prijetno smo pokramljali ob večerji, nato pa se vrnili v hotel čez kamniti most, ki ločuje dve večji kultrni in verski skupnosti - pravoslavno in islamsko.

V ponedeljek, drugi dan, smo šli po zajtrku na avtobus v pričakovanju ogleda Ohrida. Potovali smo mimo Tetova, zgrajenem ob vznožju Šar planine in razdeljeno z reko Pena. Vodič nam je razlagal o mestih, ki ležijo ob vpadnici proti Ohridu: Gostivara, Kičeva. Prispeli smo do Vevčanov, ki slovijo kot eden najlepših krajev v Makedoniji. Razglasili so se za Neodvisno republiko Vevčani. Izdelali so si svojo zastavo, potni list in svoj denar. To je bil upor takratni vladi, ker so hoteli preusmeriti vodne izvire vasi. V prijetnem okolju smo si privoščili kosilo in počitek. Pot smo nadaljevali do Struge. Idealen sprehod ob obali Črnega Drima. Mesto je povezano s tremi mostovi. Ko nadaljuješ pot ob reki prideš do kipov Esenina, Adama Mickjevića in Ace Šopova.

Prispeli smo do hotela v Ohridu, ki je bil danes tudi naš cilj, in odložili prtljago. Čakala nas je večerja ter zabava z lokalnimi glasbeniki, ki so prepevali in plesali Makedonske narodne pesmi in plese. Dobra pogostitev in odlična glasba.

2025 05 30 Izlet Vevcani skupinska 

Zdelo se je, da dnevi prehitro tečejo. Tretji dan smo si ogledali Ohrid in sv. Naum. Vzeli smo pot pod noge in se podali od hotela do središča Ohrida. Tu nas je pričakal lokalni vodič. Napotili smo se v prodajalno ohridskih biserov, kjer so nam predstavili izdelovanje le teh. Nadaljevali smo do cerkve Sv. Sofije, ki ima burno zgodovinsko preteklost. Sedanja cerkev je zgrajena na temeljih metropolitanske stolnice. V času Osmanskega vladanja je bila spremenjena v mošejo. Notranjost cerve krasijo freske iz časa bizantinskega slikarstva. V nadaljevanju ogledov smo prispeli do ohridskega antičnega gledališča iz časa rimskega imperija. Pot nas je vodila do Samoilove trdnjave, ki je bila sedež prvega bolgarskega cesarstva med vladavino Samuela v 11. stoletju. Ob vračanju v mesto smo si ogledali cerkev sv. Klimenta. Vodiča sta bila izčrpana ob razlagah zgodovine Makedonije. V nadaljevanju smo se vkrcali na ladjico in si ogledali samostan Sv. Nauma. Tu se Crni Drim izliva v Ohridsko jezero.

Sv. Naumu rečemo tudi Sv. Naum Ohridski, ki je znan po svetem Naumu, svetniku in učencu Cirila in Metoda. Polni vtisov, prijetno utrujeni in v pričakovanju naslednjega dne smo pojedli večerjo in se odpravili spat.

Zadnji, četrti dan obiska Makedonije smo se odpeljali iz Ohrida proti Bitoli, kjer smo si ogledali izkopanine antične Herakleje. Bitola je eno najstarejših mest Severne Mkedonije, ki leži ob vznožju planine Baba. Časovno smo bili omejeni tako da nam je čas dopuščal sprehod po glavni ulici (širok sokak) in nakup zadnjih spominkov. Vse se enkrat konča, tako kot se je naše potepanje po Severni Makedoniji. Vtisi so bili raznovrstni, tako je tudi prav.

Avtobus nas je pripeljal na Skopsko letališče. Sledil je letališki protokol in vkrcanje v letalo ter polet do Zagrebškega letališča in potovanje z avtobusom do Domžal.

Potovanje je bilo brezhibno izpeljano, za kar gre zahvala našemu predsedniku Društva Lipa Marjanu Ravnikarju, agenciji ter vodiču. V pričakovanju snidenja v jeseni, zaključujemo šolsko leto.

Zapisala: Majda Šraj
Foto: Društvo Lipa