V Moravčah, točneje v Kulturnem domu, je v petek, 29. maja, potekal letni koncert glasbenih študijskih skupin društva Lipa Domžale. Uvodne besede je izrekel grajski poet Janko Štiftar in takoj zatem predal besedo predsedniku društva Lipa Marjanu Ravnikarju, ki je v svojem govoru izrazil veselje, da smo se lahko danes zbrali v Kulturnem domu Moravče.

»Mislil sem, da bomo imeli več Moravčanov tukaj v dvorani, pa kolikor se je zgodilo, se je zgodilo. Zato imamo tudi snemanje, da bomo te prireditve predstavili tudi na drugačen način. Študijsko leto – mi smo majčkeno drugačni, kar se tega tiče – začnemo oktobra in končamo v mesecu maju z bogatimi prireditvami, bogatimi študijskimi programi. Imamo preko 34 študijskih programov, več kot 812 slušateljev, 15 predavateljev ter v posameznih skupinah preko 40 glasbenic, ki igrajo na citre, kitaro, klavir, pojejo v pevskem zboru. Tako da mene to zelo razveseli. Zelo sem vesel, da sem lahko predsednik tako delovnim, pridnim slušateljem in pa uspeha ne bi bilo, če ne bi imeli tako kakovostnih mentorjev in mentoric na posameznih študijskih programih.

Preden nadaljujem, bi v dvorani pozdravil tudi bivšo županjo občine Moravče, bivšo evropsko poslanko gospo Ljudmilo Novak, ki se nam je pridružila. In pa Saro Flis, bivšo direktorico občinske uprave občine Moravče, ki je bila sprejeta na delovno mesto direktorice Zavoda za šport občine Domžale. Tako da ji tudi čestitam. Med nami je tudi gospa Albina Močilnikar, ki bo vse to zapisala in bo tudi objavljeno v Moravških novicah. Upam, da bomo dobro speljali današnji večer, da bodo same pohvale in pozitivna razmišljanja, kajne?

Naši študijski programi potekajo od ponedeljka do petka vsak dan. Kot sem rekel – preko 34 študijskih programov, največ je vpisa v tuje jezike, potem splošno izobraževanje, športne aktivnosti in pa glasbeni študijski programi. Namen naše univerze je predvsem to, da tudi v tretjem življenjskem obdobju ne ostajamo doma, se družimo in pa ob učenju novih dogodkov, novih spoznanj in pa vključenost v družbo, ki je zelo pomembna tudi za starejšo populacijo, kot smo mi, da treniramo možgane, športamo, igramo na citre, igramo na kitaro, treniramo prste in pa podobne zadeve. To je smisel naše univerze. Univerza v Domžalah je druga največja v Sloveniji. Prva je Univerza v Ljubljani, ki ima preko 2000 slušateljev ali še več, kar je razumljivo za Ljubljano. Mi smo drugi v Sloveniji, kar tudi nekaj velja. Aktivno se že pripravljamo tudi za drugo študijsko leto, kjer bo tudi nekaj novih študijskih programov in pa aktivno se pripravljamo na obeležitev 30-letnice delovanja naše univerze za tretje življenjsko obdobje. Jaz verjamem, da bomo ta dogodek izpeljali na zelo visokem nivoju. Želim, da obeležimo ta dogodek lepo, spodbudno in pa dogodku primerno. Pričakujem, da se bo slovesnosti v mesecu maju 2027 udeležila tudi predsednica Nataša Pirc Musar. Obljubljeno je, tako da bo ta dogodek dobil na veljavi.

Tako, zdaj pa današnji večer uživajte ob glasbi citer, kitar in petja, tako našega pevskega zbora, ki deluje aktivno že drugo leto in pa številčno se tudi bolj izpopolnjuje, kot gostov. Če boste zadovoljni, bo pokazal aplavz. Pri izhodu, ko boste odhajali, tisti, ki ste iz Moravč, so na vhodu brošure z opisanimi študijskimi programi. Preberite in lepo vabljeni, da se nam priključite. Pričakujem tudi gospo Ljudmilo Novak v enem od študijskih programov, Sara Flis le še malo premlada, da bi se vključila, a se vseeno lahko oglasi, mogoče pripravimo kaj skupaj.«

In smo prisluhnili citrarski skupini Kresničke in kitarski skupini Tesere pod vodstvom Klare Levec in Irene Kokalj v skladbi Cvetje v jeseni, Ballade pour Adeline in Še kiklco prodala bom. Ana Gregorič je na klavir zaigrala Manuet v G-duru in Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Svoj dostop je dočakala tudi skupina Brenkci pod vodstvom Irene Kokalj in zaigrala na kitaro – ter seveda zapela – Sam po parku, Vem, da danes bo srečen dan in Na Gorenjsko/Domžalčanka. Nastopili so še tisti, ki se na vajah ne opevajo, ampak se sprašujejo: »Kje pa tebe boli« in »Katere tablete ‘maš pa ti za to« ipd. – Upokojenski pevski zbor občine Moravče pod taktirko Milana Kokalja, ki je zaigral tudi na klavir. Zapeli so Na mostu, Vejica rožmarina in Življenje je lepo. Zagotovo je lepo, saj njihov najstarejši član šteje dobrih 88 let.

Ponovno so na oder prišle članice citrarske skupine Sončnice in kitarske skupine Tempo, slednje so imelo tako za boljše vzdušje celo moškega kitarista in zaigrale in vmes tudi zapele Pesem sužnjev, Na avtocesti, Tri planike. Pevski zbor Društva Lipa vodi Jasna Medved in tokrat so nam zapele Ne čakaj na maj, A World of Peace and harmony ter Spiritual Mashup. Še enkrat sta nam zaigrali skupini kitarski skupini Tesere in Tempo Preljuba mi soseda. Ker se bliža čas dopustov in tudi počitnice, so zaigrali še venček dalmatinskih. Preden so vsi nastopajoči zaigrali in zapeli še pesem Ive in Mihe Dovžana Moravška dolina, je besede zahvale izrekel predsednik društva Marjan Ravnikar, ki se je vsem skupaj zahvalil za prečudovit današnji večer. Tako se je zahvalil grajskemu poetu Janku Štifterju, Milanu Kokalju, mentoricam Jasni Medved, Klari Levec, Ireni Kokalj in pa vsem nastopajočim za ta prečudovit večer.

Vsi smo verjetno ugotovili, da glasba pomirja, glasba pomladi. Če smo aktivni v glasbenem krogu, vsaj v tistem delu, ko igramo, ko pojemo, pozabimo na marsikatero skrb, na marsikatere neprijetne dogodke in pa glasba zagotovo sprošča. Nato so skupaj z občinstvom v dvorani zapeli prelepo Moravško dolino in verjetno se tja še vrnejo.

Več fotografij: https://domzalec.si/kultura/prireditve-kultura/letni-koncert-glasbenih-studijskih-programov-drustva-lipa-domzale/

Avtor: DJD; Foto: DJD

Tako smo, kot že vsako leto, rekle etnologinje in se odpravile na zaključno ekskurzijo v Komendo. Tam nas je pod starimi lipami iz časov turških vpadov in časa Petra Pavla Glavarja sprejela gospa Jožica in nas z bogato pripovedjo popeljala v zgodovino kraja. Najprej smo si ogledali trg pred cerkvijo, ki ga je oblikoval Jože Plečnik, potem pa  baročno cerkev z zlatim oltarjem po zasnovi Franca Jelovška. Ogledali smo si tudi krstilnico s tabernakljem, za katerega je Plečnik dobil navdih ob pogledu na vodnjak ob komendski graščini.

V Komendi je imel veliko vlogo ravno Peter Pavel Glavar, domnevno nezakonski sin malteškega plemiča Testaferrate. Domači župnik ga je prepoznal kot nadarjenega, zato so ga posli v šole in postal duhovnik.. Leta 1751 je po papeški odvezi postal župnik v Komendi. Leta 1752 je dal sezidati beneficiatsko hišo in vanjo namestil svojo bogato knjižnico, v kateri je imel približno 2000 knjig z najrazličnejših področij znanosti in umetnosti. Mi smo videli inkunabulo Biblije iz leta 1484 in Violinsko šolo Leopolda Mozarta in Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske. Gospa Jožica je pokazala tudi nekaj njegovih rokopisov Status Animarum -  zapise o tem, kako so živele kmečke družine v Komendi in okolici. Te govorijo tudi o higieni in drugih značilnostih takratnih prebivalcev, ki jim je Glavar naročal, kako naj se trudijo izboljšati življenje in delo. Bil je tudi vnet čebelar.

Na severovzhodnem koncu  pa si je Janez Lončar uredil zanimivo zbirko domačega orodja, pripomočkov, glinenih izdelkov, radiev, celo glasbil. Restavriral je peč za žganje lončevine. Ponosen je na zbirko motociklov, starih smuči, koles, traktorjev…še posebej pa na podpisano kapo Tine Maze in vse zmagovalne majice Tadeja Pogačarja.

Konec šolskega leta pomeni tudi druženje ob dobrem kosilu. Nazadnje sledi veliko zahval mentorici, animatorki in vsem, ki pripomorejo, da sta naše izobraževanje in druženje prijetna. Piko na i je postavila Sanda s klobučki in potrdili za končano šolsko leto.

Manica Perdan Ocepek, animatorka

Preverite plan dogodkov za mesec junij 2026. Lepo vabljeni in se vidimo.

V svetu, kjer prevladuje hitra potrošnja kupi - odvrzi, obstaja skupina ljudi, ki se upira toku časa. To smo  restavratorji, ki v prostorih univerze za tretje življenjsko obdobje Lipe v Domžalah potrpežljivo, tiho in vztrajno vračamo duše predmetom, ki jih je svet že skoraj pozabil ali celo zavrgel. To je več kot popravilo. To je preučevanje zgodovine predmeta in namen predmeta , ki je služil našim prednikom. Pri tem se poslužujemo kombinaciji izročilnih rokodelskih obrti in sodobne znanosti.

Naše delo pogosto vključuje: ugotavljanje originalnih pigmentov barv ali reševanje lesa, ki so ga načeli črvi, ali kovine, ki jo je načela rja ter doseganje videza, da se razlika med starim in novim popolnoma izgubi.

Vsaka praska na predmetu je svoja zgodba. Naš cilj je, da predmeti naših babic in dedkov postanejo nova zgodba v naših življenjih, da dobijo nov lesketajoč videz in da jih bodo uporabljali še naslednjih sto let tudi iz spoštovanja do preteklosti in naše dediščine.

Ob tej priliki bi povabili nove člane, ki jih veseli spoznanje tega dela in druženja z nami.

V mesecu septembru bodo slušatelji pripravili razstavo restavriranih izdelkov v GALERIJI DOMŽALE. 

Besedilo: Lidija Marinič
Fotografija: Slavica Smrtnik