Razstave po enotah knjižnice Domžale

Knjižnica Domžale :     22.6.2026   –  3.7.2026

Knjižnica Ihan :            3.7.2026   –    31.7.2026

Knjižnica Trzin:            31.7.2026  –   28.8. 2026 

Knjižnica Mengeš:       28.8. 2026   –    29.9. 2026  

Knjižnica Moravče:      29.09. 2026   –  28.10. 2026

Knjižnica Šentvid:        28.10. 2026   –  2.12.2026

Kleklji pojejo v ritmu orkestra, melodija je skrita v prepletu niti.

Šolsko leto se zaključuje in zopet je organizirana končna ekskurzija v škorenj Italije-Apulija.

V zgodnjih jutranjih urah smo 25.5.2026 krenili proti Benetkam. Avtobus smo zasedli do zadnjega kotička. Predsednik Društva Lipa Univerza za tretje življenjsko obdobje  nas je prisrčno pozdravil in napovedal postanek na Dolgem mostu, kjer so vstopili vodič Izak in še nekaj potnikov. Pred letališčem Bentke, nas je vodič Izak seznanil s protokolom, ki nas je čakal na letališču. Po uspešnem vkrcanju na letalo smo začrtali štiridnevno pot proti Apuliji s pristankom na letališču Bari.

Prtljaga in vkrcanje na naš avtobus. Prvi dan smo začeli z ogledom gradu Castel del Monte, ki stoji na majhnem griču, blizu je samostan Santa Maria del Monte. Grad je dal zgraditi Friderik II.. Grad je eden izmed številnih gradov v Apuliji. Njegova gradnja je osmerokotna prizma z osmerokotnim stolpom na vsakem vogalu. Njegov glavni vhod je okrašen. Malo spominja na grško-rimsko arhitekturo. Po burni zgodovini je leta 1996 UNESCO razglasil za svetovno dediščino (edinstvena mojstrovina srednjeveške vojaške arhitekture).

Sledil je naslednji obisk simpatičnega obmorskega mesteca Polignano a Maro. Pogled na pečine, ki se dvigujejo nad morjem, labirint malih uličic in že se znajdemo na razgledni terasi, na kateri stoji kip Domenica Modugna znanega po pesmi “Volare“. Postanek za osvežitev in nadaljevanje vožnje do hotela. Nastanitev v hotelu sredi nasada oljk, kar idilično, nočitev.

Po zajtrku smo se odpravili v mestece Alberobello. Vodič Izak nam je do dobra opisal pravljično mestece, ki slovi po edinstvenih tullo stavbah. Hiške, ki imajo obliko stožca, so zgrajene iz apnenčastih kamnov brez malte, debelimi stenami in stožčasto streho. Na strehah so magični simboli za zaščito  ali srečo. Hiško so lahko hitro razstavili in izigrali davčne oblasti. Mesto ima svojo cerkev sv. Antona Padovanskega. Cerkev je v obliki trulla, ki je zgrajena iz apnenca, tloris grškega križa. Malo odmora, sonce nas je do dobra ogrelo.

Nadaljevali smo do mesteca Locorotondo, ki je izjemno lepo ohranjeno. Majhne uličice, trgi in pobeljene hiške, ki jih krasijo korita cvetočih rož. Na glavnem trgu so male butične trgovinice.  Mestece se nahaja na naravni terasi.

Nadaljevanje vožnje do mesteca Ostuni-belo mesto, ki kraljuje nad nasadi oljk in dobrim razgledom. Ostuni je staro mesto, ki nosi svojo preteklost z lahkotnostjo. Večkrat porušeno in novo zgrajeno. Največje znamenitosti v metu so stolnica in škofovska palača in palače znamenitih italijanskih družin. Mesto je zano po pekovski tradiciji kruha in ostalih sladkih dobrotah. Potrebno se je posloviti in zaključiti dan, vožnja do hotela.

Zjutraj smo se odpravili v sosednjo regijo Bazilikato. Obisk mesta Matera, ki slovi po zanimivih starodavnih bivališčih, v skalo vkopane cerkve. Matera je eno najstarejših naseljenih mest. Skalnato vzpetino je razdelila reka Gravina na Gravina di Matera in Gravina di Picciano. Mesto je razdeljeno na dva dela. V teh predelih so zgrajene hiše, cerkve, kamnite ulice z eno besedo zapleten labirint naselbin. Ogledali smo si tipično jamsko hišo, ki je opremljena s pohištvom, orodjem tistega časa. Prostor so si delili s svojimi živalmi in vsem svojim imetjem. Pogled na hrib, poleg jamskih stanovanj, imenovanih sassi. Ogled skalne cerkve v Materi, ki jih je kar lepo število ohranjenih s freskami. Cerkve so vklesane v tuf. Ogledali smo si cerkev Santa Lucia. Sv. Lucijo prepoznamo po kelihu z dvema očesoma svetnice. Po krajši vzpetini smo prišli nazaj na trg. Omeniti  je potrebno, da so leta 1993 bili Sassi razglašeni za UNESCOVO svetovno dediščino. Leta 2019 je bila Matera evropska prestolnica kulture. Nismo še končali, zapeljali smo se do mesteca Altamua (mesto kruha). Mesto leži na griču planote Murge. V stari center smo vstopili skozi Porta Matera, starodavnih mestnih vrat in prispeli do romanske stolnice iz 12. stoletja. Omeniti moramo,da je mesto znano po posebni kakovosti kruha, imenovanega Pane di Altamura. Končali smo z ogledi in se napotili proti hotelu.

Vsega je enkrat konec, naš zadnji dan še malo raziskovanja in ogledov po mestu Bari.

Mesto je umeščeno Jadranskim morjem in apulijskimi griči. Bari je pristaniško mestece, kjer so doma južnoitalijanske tradicije. Znan po ročno izdelanih testeninah, katerim se nimo odrekli. V mestu stoji normansko-švabski grad Fiderika II., ki ga je razširil, odkriva mešanico normanskega in švabskega arhitekturnega sloga. Mogočni stolpi in obsežni jarek, ki ga je napajalo morje. Pohod po sterem Bariju, zasnova iz bizantinske dobe ustvarja zapleten labirint srednjeveških ulic. Ustavili smo se pri baziliki sv. Nikolaja, ki je ena najlepših romarskih cerkva v Italiji. Barijska bazilika San Nicola je srce mesta, pozlačen baročni strop in kripta v kateri hranijo relikvije sv. Nikolaja, ki jih častijo katoličani in pravoslavci. Zadnji postanek na najpomembnejšem trgu Piazza Maggiore, kjer je glavna stavba mestne oblasti Palazzo di Citta. Na trgu ob osvežilnih napitkih in zadnjih fotografijah čakajoč avtobus, da nas odpelje na letališšče Bari. Pristanek na letališču v Benetkah, kjer nas je čakal avtobus, da nas odpelje proti Domžalam.

V imenu vseh udeležencev se iskereno zahvaljujemo predsedniku Društvo Lipa Univerza za tretje življenjsko obdobje  in vodiču za odlično organizacijo izleta. S svojim delom, zavzetostjo in odgovornostjo sta omogočila, da je izlet potekal varno in v prijetnem vzdušju. Veselimo se že nasledjih skupnih dogodivščin.

Zapisala: Majda Šraj

V študijskem letu 2025/26 smo v skupini GEOGRAFIJA imeli rdečo nit Evropa. Po božično novoletnih počitnicah smo se odločili, da bomo obiskali Čedad in Oglej.

Oba kraja ležita v Italiji. Natančneje v deželi Furlanija Julijska krajina. Ta dežela ena od dvajsetih  dežel v Republiki Italiji in ena od petih dežel s posebnim statusom. Dežela obsega cca 800 km², kjer živi okoli 1,2 milijona prebivalcev. Na severu meji s Karnijskimi Alpami na Avstrijo, na vzhodu s Slovenijo in na zahodu na deželo Benečijo. Na jugu se Furlanska nižina na široko odpre k Jadranskemu morju. Goriška, Pordenone, Videmska in Tržaška pokrajina so štiri večje upravne enote Furlanije Julijske krajine.

Relief dežele je zelo raznolik. Na severu je pravo gorsko območje alpskega in predalpskega sveta, na jugu imamo obale lagunskega tipa, ki so jih izoblikovale reke in morski tokovi. Vmes se razširi Furlanska nižina, ki je nastala zaradi naplavin reke Tilment in tudi drugih rek, ki tečejo po tej deželi in se posredno ali neposredno izlivajo v Jadransko morje. 

Podnebne značilnosti sledijo reliefnim oblikam. Tako je na severu pravo gorsko podnebje, ob Jadranskem morju je sredozemsko podnebje, vmes je značilno celinsko podnebje.

Te naravne danosti pogojujejo tudi razvoj prsti in rastja. 

Dežela Furlanija Julijska krajina ima pestro zgodovine že od antičnih časov naprej. Vse to je pustilo pečat na življene danes.

Iz Domžal smo se odpravili v sredo, 6. junija, ob 7. uri zjutraj.

Naš prvi cilj sta bila obisk mesta Čedad, posebno pozornost smo namenili Arheološkemu muzeju v Čedadu, ki je v čudoviti Pretorski palači. Ustavili smo se pri posameznih znamenitostih mesta (Hudičev most, Katedrala svete Marije Vnebozete, Mestna hiša, Licej P. Diakona in nekdanji rimski forum). Reka Nadiža je običajno smaragdno zelena, a je bila tokrat rjave barve. Padavine preko cele noči so naredile svoje.

Naslednji postanek je bil v Ogleju. Tu smo si ogledali oglejsko baziliko in še nekaj drugih zanimiv objektov v bližini bazilike. Bazilika je ena od najstarejših krščanskih cerkva. Začetki segajo v 4. stoletje. Bazilika je »prava zakladnica zgodovinskega spomina in tradicij«, je zapisal goriški škof. In ne samo bazilika. Celotno območje Ogleja je en velik arheološki park, ki je pod zaščito UNESCA. Italijansko ime Aquileie izhaja iz staro rimskega poimenovanja reke Nadiže Aquilius.

 

Kraji, kjer smo se sprehodili in se vozili so del slovenskega narodnostnega ozemlja. Tudi o tem smo spregovorili.

Po zares zanimivih ogledih, smo se odpravili na zasluženo kosilo. Ustavili smo se Pri Krčarju, v Selo na Krasu. Gospodinja nam je pripravila izvrstno kosilo in poskusili smo tudi njihovo odlično vino.

Cel dan sta nas spremljal spremljala dež in veter. Naredili nismo niti ene »gasilske« fotografije, smo pa zato preživeli en prav lep in zanimiv dan.

Zapisala: Irena Zgonc 

Fotografije: Martin Berlec

V Moravčah, točneje v Kulturnem domu, je v petek, 29. maja, potekal letni koncert glasbenih študijskih skupin društva Lipa Domžale. Uvodne besede je izrekel grajski poet Janko Štiftar in takoj zatem predal besedo predsedniku društva Lipa Marjanu Ravnikarju, ki je v svojem govoru izrazil veselje, da smo se lahko danes zbrali v Kulturnem domu Moravče.

»Mislil sem, da bomo imeli več Moravčanov tukaj v dvorani, pa kolikor se je zgodilo, se je zgodilo. Zato imamo tudi snemanje, da bomo te prireditve predstavili tudi na drugačen način. Študijsko leto – mi smo majčkeno drugačni, kar se tega tiče – začnemo oktobra in končamo v mesecu maju z bogatimi prireditvami, bogatimi študijskimi programi. Imamo preko 34 študijskih programov, več kot 812 slušateljev, 15 predavateljev ter v posameznih skupinah preko 40 glasbenic, ki igrajo na citre, kitaro, klavir, pojejo v pevskem zboru. Tako da mene to zelo razveseli. Zelo sem vesel, da sem lahko predsednik tako delovnim, pridnim slušateljem in pa uspeha ne bi bilo, če ne bi imeli tako kakovostnih mentorjev in mentoric na posameznih študijskih programih.

Preden nadaljujem, bi v dvorani pozdravil tudi bivšo županjo občine Moravče, bivšo evropsko poslanko gospo Ljudmilo Novak, ki se nam je pridružila. In pa Saro Flis, bivšo direktorico občinske uprave občine Moravče, ki je bila sprejeta na delovno mesto direktorice Zavoda za šport občine Domžale. Tako da ji tudi čestitam. Med nami je tudi gospa Albina Močilnikar, ki bo vse to zapisala in bo tudi objavljeno v Moravških novicah. Upam, da bomo dobro speljali današnji večer, da bodo same pohvale in pozitivna razmišljanja, kajne?

Naši študijski programi potekajo od ponedeljka do petka vsak dan. Kot sem rekel – preko 34 študijskih programov, največ je vpisa v tuje jezike, potem splošno izobraževanje, športne aktivnosti in pa glasbeni študijski programi. Namen naše univerze je predvsem to, da tudi v tretjem življenjskem obdobju ne ostajamo doma, se družimo in pa ob učenju novih dogodkov, novih spoznanj in pa vključenost v družbo, ki je zelo pomembna tudi za starejšo populacijo, kot smo mi, da treniramo možgane, športamo, igramo na citre, igramo na kitaro, treniramo prste in pa podobne zadeve. To je smisel naše univerze. Univerza v Domžalah je druga največja v Sloveniji. Prva je Univerza v Ljubljani, ki ima preko 2000 slušateljev ali še več, kar je razumljivo za Ljubljano. Mi smo drugi v Sloveniji, kar tudi nekaj velja. Aktivno se že pripravljamo tudi za drugo študijsko leto, kjer bo tudi nekaj novih študijskih programov in pa aktivno se pripravljamo na obeležitev 30-letnice delovanja naše univerze za tretje življenjsko obdobje. Jaz verjamem, da bomo ta dogodek izpeljali na zelo visokem nivoju. Želim, da obeležimo ta dogodek lepo, spodbudno in pa dogodku primerno. Pričakujem, da se bo slovesnosti v mesecu maju 2027 udeležila tudi predsednica Nataša Pirc Musar. Obljubljeno je, tako da bo ta dogodek dobil na veljavi.

Tako, zdaj pa današnji večer uživajte ob glasbi citer, kitar in petja, tako našega pevskega zbora, ki deluje aktivno že drugo leto in pa številčno se tudi bolj izpopolnjuje, kot gostov. Če boste zadovoljni, bo pokazal aplavz. Pri izhodu, ko boste odhajali, tisti, ki ste iz Moravč, so na vhodu brošure z opisanimi študijskimi programi. Preberite in lepo vabljeni, da se nam priključite. Pričakujem tudi gospo Ljudmilo Novak v enem od študijskih programov, Sara Flis le še malo premlada, da bi se vključila, a se vseeno lahko oglasi, mogoče pripravimo kaj skupaj.«

In smo prisluhnili citrarski skupini Kresničke in kitarski skupini Tesere pod vodstvom Klare Levec in Irene Kokalj v skladbi Cvetje v jeseni, Ballade pour Adeline in Še kiklco prodala bom. Ana Gregorič je na klavir zaigrala Manuet v G-duru in Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Svoj dostop je dočakala tudi skupina Brenkci pod vodstvom Irene Kokalj in zaigrala na kitaro – ter seveda zapela – Sam po parku, Vem, da danes bo srečen dan in Na Gorenjsko/Domžalčanka. Nastopili so še tisti, ki se na vajah ne opevajo, ampak se sprašujejo: »Kje pa tebe boli« in »Katere tablete ‘maš pa ti za to« ipd. – Upokojenski pevski zbor občine Moravče pod taktirko Milana Kokalja, ki je zaigral tudi na klavir. Zapeli so Na mostu, Vejica rožmarina in Življenje je lepo. Zagotovo je lepo, saj njihov najstarejši član šteje dobrih 88 let.

Ponovno so na oder prišle članice citrarske skupine Sončnice in kitarske skupine Tempo, slednje so imelo tako za boljše vzdušje celo moškega kitarista in zaigrale in vmes tudi zapele Pesem sužnjev, Na avtocesti, Tri planike. Pevski zbor Društva Lipa vodi Jasna Medved in tokrat so nam zapele Ne čakaj na maj, A World of Peace and harmony ter Spiritual Mashup. Še enkrat sta nam zaigrali skupini kitarski skupini Tesere in Tempo Preljuba mi soseda. Ker se bliža čas dopustov in tudi počitnice, so zaigrali še venček dalmatinskih. Preden so vsi nastopajoči zaigrali in zapeli še pesem Ive in Mihe Dovžana Moravška dolina, je besede zahvale izrekel predsednik društva Marjan Ravnikar, ki se je vsem skupaj zahvalil za prečudovit današnji večer. Tako se je zahvalil grajskemu poetu Janku Štifterju, Milanu Kokalju, mentoricam Jasni Medved, Klari Levec, Ireni Kokalj in pa vsem nastopajočim za ta prečudovit večer.

Vsi smo verjetno ugotovili, da glasba pomirja, glasba pomladi. Če smo aktivni v glasbenem krogu, vsaj v tistem delu, ko igramo, ko pojemo, pozabimo na marsikatero skrb, na marsikatere neprijetne dogodke in pa glasba zagotovo sprošča. Nato so skupaj z občinstvom v dvorani zapeli prelepo Moravško dolino in verjetno se tja še vrnejo.

Več fotografij: https://domzalec.si/kultura/prireditve-kultura/letni-koncert-glasbenih-studijskih-programov-drustva-lipa-domzale/

Avtor: DJD; Foto: DJD