Veselimo se, da vas lahko povabimo k sodelovanju v našem pevskem zboru, namenjenem starejšim. Petje ni le prijetno in družabno, ampak tudi odlično vpliva na zdravje možganov. Raziskave so pokazale, da petje spodbuja mentalno zdravje, izboljšuje spomin ter krepi kognitivne sposobnosti.
Pridružite se nam in odkrijte številne koristi petja, kot so:
Izboljšanje spomina: Petje lahko pomaga ohranjati spomin in duševno agilnost.
Povečanje koncentracije: Redno petje spodbuja koncentracijo in duševno jasnost.
Krepitev socialnih vezi: Skupno petje omogoča spoznavanje novih ljudi in ustvarjanje prijetnih družabnih trenutkov.
Vabimo vas, da se nam pridružite na naših rednih vajah, kjer bomo skupaj raziskovali čar petja in uživali v družbi.
Veselimo se vašega prihoda in skupnega prepevanja!
Življenje je neprekinjen proces razvoja, kakor morje, ki ne miruje nikoli, ampak ustvarja vedno nove oblike valov, tako da podira stare. Tako ustvarjajo tudi članice Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Z upokojitvijo se življenje ne konča, dobi samo nov, drugačen obraz, morda tisti, ki ga prej še nismo pokazali, pa je naš resnično pravi. Rezultat tega raziskovanja življenja je zbornik, ki so ga predstavili v Knjižnici Domžale v torek, 5. novembra 2024. Dogodek je potekal v organizaciji Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale in Knjižnice Domžale. Naslov je širok, saj so obrazi ustvarjalcev študijskih krožkov zelo različni. Niso samo besedni, so tudi likovni, fotografski, klekljarski – kar nekaj najboljših pa je predstavljenih v 17. literarnem, likovnem in fotografskem zborniku društva Lipa Domžale z naslovom »Obrazi besed«.
Na literarnem, likovnem in fotografskem natečaju Obrazi besed so sodelovale predstavnice literarnega študijskega društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje, pa tudi zunanje članice: Marija Dodič, Dora Furlan, Lili Jaševec, Janka Jerman, Milojka Lunar, Alenka Mihorič, Jana Ozimek, Marta Smrkol, Mira Smrkolj, Stanka Sotlar in Anka Zdovc.
Literarni del so na predstavitvi predstavile s kratkimi odlomki same avtorice, na projekcijskem platnu pa so si obiskovalci ogledali slike Likovnega študijskega programa krožka avtoric: Joži Anžin, Brede Cerar, Angele Dolžan, Vlaste Janžekovič, Brigitte Leskovar, Nuše Lojen, Antonije Pacek, Irene Osolnik, Veronike Strašek, Dragice Šetina, Majde Šilar, Joži Tomšič in Milene Zanoškar, pa tudi klekljarskih izdelkov članic Klekljarskega študijskega krožka Lipa: Fani Brvar, Vande Doležal, Ivice Grmek, Miše Lajovic Zakrajšek, Mire Ložar, Metke Paternoster, Tatjane Pirjevec, Marije Rupert in Magde Stražar. Fotografski del zbornika je obogatila Mija Jerman.
Za glasbeno popestritev so poskrbele citrarke Kresničke, ki jih vodi Klara Levec in kitaristke Tesere, ki jih vodi Irena Kokalj, vsi pa so del študijskega krožka v Društvu Lipa Domžale. Dogodek je povezovala Jana Ozimek. Predstavitve zbornika sta se udeležila tudi Veronika Banko, predsednica Sveta krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale ter Blaž Vodnjov, predsednik Sveta krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale.
Nekaj besed je o delu študijskih krožkov v Društvu Lipa podal predsednik Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Marjan Ravnikar, ki je pohvalil vse sodelujoče pri nastajanju že sedemnajstega zbornika, v katerem je dvanajst prispevkov literatk, trinajst slik slikark ter osem slik čipk klekljaric. Predsednik društva je tudi podelil zbornike vsem, ki so sodelovali z svojimi prispevki in ki so zbornik pomagali pripraviti, da je ugledal luč sveta. Na ogled pa je bila tudi manjša razstava likovnih del in dosedanji zborniki, ki so izšli v teh osemindvajstih letih delovanja društva.
V nadaljevanju je Janka Jerman kot predsednica uredniškega odbora, ki so ga sestavljale Janka Jerman, Mira Smrkolj, Marija Dodič, Danica Šetina, Marija Rupert in Jana Ozimek povedala nekaj besed o dveh članicah, ki ju ni več med nami, je pa Janka Jerman napisala spominska članka o njiju. To sta Metka Zupanek in Zlatka Levstek, ki sta orali ledino nastanka društva pred osemindvajsetimi leti. Program, ki ga je vodila Jana Ozimek je potekal tekoče, saj so se izmenjavali citrarke in kitaristke, kar nekaj pesmi je z njimi zaigrala klarinetistka Jasna Puh, vmes pa so svoje pesmi, zgodbe in haikuje prebirale Mija Jerman, Marija Dodič, Mira Smrkolj, Marta Smrkol, Lili Jašovec, Janka Jerman, Alenka Mihorič, Milojka Lunar in Anka Zdovc.
Ob koncu je Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipša Domažale vsem nastopajočim in sodelujočim pri nastajanju Zbornika podelil vrtnice.
Društvo Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje si prizadeva dejavnosti približati občanom predvsem z namenom izboljšanja življenja starejših ob pomoči izobraževanja, kulture, športa ter humanitarne dejavnosti za njihovo osebnostno rast, pridobivanje znanja za vsakdanje potrebe v družbi sprememb, za dejavno staranje, dejavno državljanstvo, za preprečevanje in premagovanje socialne izključenosti ter za sodelovanje z drugimi generacijami. Na vseh teh področjih krepimo tudi prostovoljno delo članov društva.
Tudi v letošnjem študijskem letu smo izdali že 17. LITERARNO, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI ZBORNIK Z NASLOVOM OBRAZI BESED, katerega bomo predstavili v knjižnici Domžale v torek 5.11.2024 ob 17.30.
V literarnem, likovnem in fotografskem Zborniku Obrazi besed, ki vsebuje 151 strani so predstavljena avtorska dela literarnega, likovnega in ustvarjalnega študijskega progama društva Lipa Univerze za tretje življenjsko obdobje kakor tudi zunanje članice. Fotografski del zbornika pa je tudi obogatila članica literarnega študijskega programa.
V četrtek, 17. oktober 2024, ob 7.00 uri smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah. Hitro na avtobus in udobna namestitev. Po nekaj kilometrih vožnje nas je pozdravil in zaželel prijeten dan predsednik društva Lipa Domžale, Marjan Ravnikar. V kratkem nagovoru je preletel program izleta in napovedal našo vodičko ga. Kompare Zdenko, pridružila se nam je v Postojni. Sledil je kratek postanek za kavico v gostišču Rožman in naprej proti Krasu.
Vodička je predstavila pokrajino (kraško planoto), ki deloma sega čez mejo v Italijo, imenovano tudi matični Kras. Opisala nam je strukturo tal in kamenin, ki so sestavni del te pokrajine. V kratkem času, saj tako se nam je zdelo smo prispeli do našega prvega cilja vasice Sočerga, leži ob cesti, ki pelje proti Hrvaški. Vasica je prvič omenjena leta 1028 z imeni: sv. Siro, sv. Sirico, sv. Quirico oz. sv. Kvirik. Vasica je zanimiva zaradi izjemnih naravnih stvaritev, kot so spodmoli (imenovani ušesa Istre)... Peš smo se povzpeli do cerkvice sv. Kvirika, ki stoji na nadmorski višini 410 m. Prvič jo omenja koprski škof Paolo Naldini v svojem Cerkvenem krajopisu. Ob cerkev je prislonjen zvonik s štiristrano kapo. Cerkev je bila obnovljena 1886 leta, leta 1940 so jo zmanjšali in leta 1942 so okoli pokopališča sezidali zid.
Kvirik je bil mučenec pod cesarjem Avrelijem.
Na omenjenem pokopališču je pokopan slovenski pisatelj, kulturni delavec Marjan Tomšič. Njegova literarna zvrst je bila predvsem proza, pisal je tudi dramska besedila, radijske igre in malo poezije.
Ko smo končali ogled še pod turobnim sivim nebom smo se odpravili do avtobusa, ki nas je odpeljal do slikovite vasice Smokvica. V okolici je bilo veliko fig-smokev in od tod predvidevajo, izhaja ime Smokvica-Figarola. Gručasto naselje strnjenih hiš. Znana je Bržanova domačija „pri Bržani“. Gre za zaprt tip domačije, ki ga sestavlja več domačijskih enot. Na sredi je dvorišče. Večja zanimivost te hiše je deset ohranjenih obokov, ki so jih postopoma dograjevali. Domačija je v lasti vaške skupnosti oziroma občine, služi kot prireditveno-razstavni prostor. Lokalni vodič nas je povabil v notranjost domačije, kjer so nas pogostili z panakoto oplemeniteno s figo, kuhano v teranu, bila je odlična. Zraven je bilo postreženo figovo žganje. Po pogostitvi smo se odpravili na ogled vasi. Začeli smo z osrednjim prostorom vasi: trg, kjer so imele perice svoj prostor za pranje perila in prostor za napajanje živine. Ta prostor z vaško lipo na sredi služi največjemu prazniku fig (šagra), na dan sv. Magdalene, ki ji je posvečena cerkev. Posvečena je bila leta 1422 in obnovljena leta 1580.
Pogled v zgodovino, območje je slovelo kot vinorodna pokrajina, uspevalo je različno sadje, gojili so ovce in prodajali ovčji sir v Trst in Koper. Vas je slovela tudi po kovaštvu.
Danes je vasica znana predvsem po turističnih dejavnostih.
Čas beži in moramo naprej. Naša naslednja točka obiska je Gotska cerkev sv. Trojice v Hrastovljah, zgrajena v 15. stoletju. Slovi po srednjeveških freskah Janeza in Kastva. Freske vključujejo prizore stvarjenja sveta, izgon Adama in Eve, Kristusov križev pot ter „Mrtvaški ples“, neizbežnost smrti za vse sloje družbe. Freske so bile dokončane leta 1490. Freske so zemeljskih barv. Lokalni vodič nas je popeljal od prizora do prizora naslikanih fresk. Zanimivo ga je bilo poslušati.
Cerkev obdaja taborsko obzidje iz 16. stoletja, ki je bilo namenjeno obrambi pred turškimi vpadi.
Zadnji del, vožnja do Izole. Otok, ki je bil naseljen že v rimski dobi, to potrjujejo najdišča v Simonovem zalivu. Potopljeni pomol in vila z ohranjenimi temelji stavbe, mozaiki in cevovod. Izola se prvič omenja leta 972. Izoli so leta 1280 zavladale Benetke po propadu Benetk je spadala pod Napoleonovo Francijo. Imela je burno zgodovino vladavine vse do druge svetovne vojne. Povojna gospodarska in demografska rast Izole so temeljili na industriji igrač, živilski industriji in ladjedelništvu, predvsem vlaganje v turizem.
Sprehod po starem delu Izole ogled palače Besenghi degli Ughi, poznobaročna zgradba.
Povzpeli smo se do cerkve sv. Mavra. Nahaja se na najvišji točki nekdanjega otoka, na platoju na robu mestnega jedra. Zvonik se nahaja pred pročeljem cerkvene ladje in je ločen od cerkve. Zvonik je bil leta 1985 razglašen za spomenik kulturne dediščine.
Imeli smo nekaj prostega časa do odhoda našega avtobusa. Z veseljem posedanje na sončku, ki se je prikazal in nam polepšal dan.
Postanek v Postojni, kjer smo imeli pozno kosilo.
Izlet je bil dobro organiziran, prvi v letošnjem šolskem letu. Vodenje brezhibno, vsebinsko izčrpno.
Zapisala: Majda Šraj Fotografija: Arhiv društva Lipa
