…se zrcalita v likovnih delih Grete Boltar. Etnologinje smo bile povabljene v njeno hišo – galerijo in k njeni pripovedi, saj je gospa dvaindevetdesetletna mama naše sošolke Tjaše Grkman. Bila je bančna uslužbenka, doma v številkah in simbolih. Denar, posebej stari kovanci – tudi eden njenih ustvarjalnih ciklov - , simbolizirajo vrednost in hkrati nosijo simbolne odtise časa.

Talent in navdih sta gospo Greto vodila od občudovanja poslikave gorenjskih skrinj do temeljitega študija slikarstva na Visoki šoli za slikanje, kjer se je posebej poglabljala v ornamente in simbole. Matematika, vzorci in izčiščeni simboli so najbolj ekstrahiran simbolni človeški jezik. Gospa Greta je ustvarjala in razstavljala je že prej, 1996 pa je diplomirala s temo Izrazne možnosti ornamenta kot simbola v likovni umetnosti. V svojem ustvarjanju je proučevala stare simbole germanske pisave run, tibetanskih, inkovskih, azteških…artefaktov, ki jih je svojstveno predelala s starodavnim likovnim postopkom enkavstike: zemeljske barve je zmešala z raztopljenim voskom in terpentinovim oljem, kakor so to počeli stari Egipčani, ki so slikali na deščice potrete umrlih. Nanosi več plasti dajejo delu vtis plastičnosti, nekje med sliko in reliefom. Tako so nastali simboli, vzorci, fraktali, ki izvirajo iz zemlje in njene moči, se vzpnejo skozi umetnico in se izrazijo v arhetipski stvaritvi – razume jih lahko vsak človek, saj prastari vzorci, odsevi narave, bogastvo oblik in barv zemlje pomenijo človeškost - tisto nekaj več v nas, kar razume univerzalnost, simbolnost in lepoto oblik. Že Platon je povezal in izenačil najvišje lepo = največje dobro = najbolj resnično. Nekatera dela je Greta Boltar ustvarila na pergament, da presevajo svetlobo, nekatera so kot megaliti trdno na tleh, kot bi izvirala iz njih. Ustvarila je tudi nekaj tapiserij.

Posnete fotografije lomijo svetlobo pomladnega sonca, ki je prihajala skozi zastrta okna. Gospa Greta je z vso vnemo razložila pomen in nastajanje svojih del, svoje inovativne postopke in povedala nekaj vrhunskih šal na svoj račun – vedrina je njena odlika. Ne samo to, spekla je tudi potičko, domači prijatelj, hči pa pehtranko. Naše druženje ob tradicionalni kavici pri naši gostiteljici in umetnici nam vsem lahko pomeni navdih, kako polno in ustvarjalno živeti v tretjem življenjskem obdobju.

Manica Perdan Ocepek, animatorka pri etnologiji

Vljudno vabljeni v sredo, 18.3.2026 ob 18.00 v Knjižnico Domžale, na literarni večer, posvečen najnovejši zbirki esejev Abonma za poezijo pesnice in esejistke Mete Kušar. Skupaj z avtorico bomo razmišljali o stanju sodobne slovenske poezije ter odkrivali vlogo in moč eseja v današnjem času.

Pogovor bo vodila Jana Ozimek.

Vstop je prost.

Vabljeni na koncert ob materinskem dnevu v torek, 24. marca 2026 ob 18. uri, v dvorani kulturnega društva Groblje.

Nastopili bodo študijski programi: citrarke in kitaristi, pevski zbor, klavir in literarni program ter učenci OŠ Dragomelj, otroška folklorna skupina Svoboda iz Mengša in gostje.

Prireditev bosta povezovala Pia Kladnik in Domen Grčar.

Vstop je prost, vljudno vabljeni.

Enodnevna Literarna strokovna ekskurzija, ki jo je organiziralo Društvo-Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, dne 27.2.2026.

V jutranji uri smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah, kot vedno v pričakovanju obiska ustanov in ogleda mesta. Izlet je bil izpeljan malo drugače. Jutranji pozdrav Predsednika Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Marjana Ravnikarja. Današnja vodička, mentorica Literarnega krožka Jana Ozimek, ki je skrbno pripravila program, nas je že na začetku popeljala v spoznavanje zamejstva. Beseda je tekla o ustvarjanju na tem področju. Imamo kar nekaj ljudi, ki aktivno sodelujejo na področju kulture na Koroškem. Precej zanimiva je literana dejavnost na Koroškem - delovanje bukovnikov, ki se je pričelo v 16. st. s prepisovanjem in prevajanjem slovenskih del. Bukovniki so bili nešolani ljudje.

Bližali smo se našemu prvemu cilju - ogledu Univerze v Celovcu. Sprejel nas je dr. Peter Svetina, ki je tam predavatelj, pisatelj za otroke, pesnik raziskovalec, prevajalec in prejemnik mnogih nagrad. Zadnja knjiga, ki je izšla za otroke je Ropotarna, za odrasle pa Počasno popoldne.

V knjižnici nam je zelo nazorno predstavil življenje in šolanje na Koroškem, kjer  je zakonsko določen dvojezični šolski program. Točka izobraževanja je Univerza v Celovcu, ki ponuja raznolike kulturne, tehnične in gospodarske študijske programe. Postavljenih je bilo kar nekaj vprašanj. Po zaključnem ogledu smo nadaljevali pot do Mohorjeve družbe.

Avtobus nas je pripeljal na obrobje mesta od koder smo se sprehodili do Mohorjeve družbe. Sprejel nas je predstavnik Mohorjeve družbe, napoteni smo bili v predavalnico na ogled kratkega filma po ogledu smo bili deležni predstavitve. Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba. Ustanovljena je bila 27. julija 1851. Velik pobudnik, ki se je vse življenje trudil, da bi Slovenci lahko objavljali v Slovenščini je bil Anton Martin Slomšek. Omeniti moramo, da sta še dve Mohorjevi družbi v Celju in Gorici. Mohorjeva družba ima zelo pestro zgodovino, sedaj prihaja do zelo raznolikih uporabnikov. Postaja zelo aktivna na knjižnih sejmih. Ustanovili so Mohorjevo ljudsko šolo, ki je dvojezična katoliška zasebna šola, ki jo obiskujejo učenci in učenke od 6 do 10 leta. Jezika sta nemščina in slovenščina. Veliko je bilo govora o sobivanju različno govorečih ljudi. V Mohorjevi menzi smo bili naročeni na kosilo.

Ura nam je narekovala še zadnji del, ogled starega mestnega jedra Celovca z lokalno vodičko. Najprej smo si ogledali maketo Celovca in njegovo zgodovino skozi stoletja. Ustavil i smo se pri Stolni cerkvi, ki ima pestro zgodovino. Gre za domnevno najstarejšo pilastersko cerkev v Avstriji. Ustavili smo se pri hiši, ki ima na zunanji steni vzidano obeležje na katerem je imenovan France Prešeren za časa bivanja v Celovcu.

Prišli smo do glavnega trga na katerem je kip Marije Terezije v vsej njeni veličini. Na trgu stoji Zmajev kip, ki je upodobljen v mestnem grbu. Zraven je vodnjak, ki je oskrboval mesto s pitno vodo. Sledil je ogled stare mestne hiše in mozajičnih grbov partnerskih mest, mimo pravljičnega Možiclja z Vrbskega jezera, nato pa še Deželne hiše, kjer danes domuje koroški deželni svet. V njem je muzej kjer je postavljen Knežji kamen - obrnjen spodnji del rimskega stebra. Prvotna lokacija tega stebra je bil Krnski grad na katerem je potekalo ustoličenje koroških vojvod.

Omeniti moramo, da je v Sloveniji več replik Knežjega kamna.

Po končanih ogledih povratek na avtobus in vožnja proti Sloveniji polni vtisov.

Zahvala gre dobri organizaciji Društva Lipa-Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale in Jani Ozimek, ki je s svojo predanostjo vodila ekskurzijo.

Fotografija: Metod Letnar

Zapisala: Majda Šraj