»…Zabučale so trobente, rdeči boben je zapel…Zajklje so se dele v svilo, zajci so oblekli frak…«, poje Frane Milčinski Ježek v songih stare pravljice. Etnologinje v skupini nimamo gospodov s fraki, se pa znamo pražnje obleči in praznovati uspešen zaključek šolskega leta, vselej tradicionalno, pa vsakič malo drugače. Zbrale smo se v gostilni Zajc, Mala Loka. Vesele smo bile, da se nam je lahko pridružila tudi Marinka, ki je v drugem polletju odganjala zdravstvene uroke.

Letošnje leto smo delovale z novo mentorico Tejo Vrankar in se ukvarjale z zanimivimi temami in odgovori na vprašanja: Zakaj je v veljavi premoč desne roke nad levo? Kakšen je njun, tudi simbolni pomen? Kaj pomenijo krožna gibanja in kako so povezana z mejnimi prostori? Preslica, predenje, predice…nit pomeni tudi nit življenja, ki jo vodijo in nadzorujejo rojenice in sojenice…Kakšna je simbolika kruha? Ponekod še vedno za dobrodošlico ponudijo kruh s soljo ali pogačo (Bela Krajina), ki jo lomimo, ne režemo…Zeleni Jurij pa izhaja iz mita o ciklični obnovi sveta. Svetu je pri starih Slovencih vladal Perun, gromovnik, gorsko božanstvo…torej na vrhu osi tega sveta (axis mundi). Starim bogovom sledijo tudi drugi mitični junaki: Kresnik, riba Faronika, kralj Matjaž…Potem pa so v našem programu sledile bolj oprijemljive teme, npr. kako se je godilo ženskam v 19. stoletju – verjemite, ne preveč dobro, saj je bil velik del ženske biti zavit v tabuje in predsodke. Zanimali so nas tudi kmečki posli, obrti in zdravilstvo v tem času. Glede zdravja so takrat bolj zaupali zeliščaricam, konjedercem z »žavbami«, kakor pa ranocelnikom oziroma zdravnikom tistega časa. Glede na koledar pa smo zaznamovale tudi različne praznike, si s skromno pozornostjo voščile za rojstni dan. Ob koncu leta tako skupno kosilo ostaja tradicija in slavnost: pomembne so zahvale mentorici, animatorki in nasmejani obrazi izžarevajo veselje in dobro voljo. Sanda nas vedno znova razveseli z drobno pozornostjo, ki jo naredi sama: majhen žepek z gumbom z malimi ženskimi lepotili v njem… Majda vselej pove kaj lepega in citira kakšno pesem, tokrat Toneta Pavčka:

      PREPROSTE BESEDE

Treba je mnogo preprostih besed
kakor:
KRUH,
LJUBEZEN,
DOBROTA,
da ne bi slepi v temi,
na križpotjih zašli
s pravega pota.

Tokrat mesec maj  - veliki traven ni bil radodaren s soncem, ampak z dežjem, a pregovor pravi: Če je maja dosti dežja, je jeseni dosti vsega blaga. Članom društva Lipa, Domžale voščimo lepe počitnice in da se zdravi vrnemo jeseni v našo »šolo«

Avtorica: Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije; Foto: Društvo Lipa