Spominjamo se jih

Ko izgubimo človeka, ki ga imamo radi, ki ga občudujemo, ki ga cenimo in spoštujemo, takrat v svojih samotah občutimo neizmerno praznino pa tudi hvaležnost, da so se naše življenske poti prepletle in da smo delili mnoga življenska spoznanja.

Naši skupni trenutki, ure, dnevi in leta se zdaj prepletajo v mavrično podobo spominov...

Meta, hvala ti za vse!

V tišini slišim šepetanje: Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte. Nisem tukaj. Ne spim. Sem tisoč vetrov, ki bučijo. Sem diamantni lesk snega. Sem sončni žarek na zrelem klasju. Sem jesenski dež. Ko se zbudite v jutranji tihoti, sem vesel ščebet ptic, ki krožijo v letu. Sem zvezde, ki svetijo v noči. Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte. Nisem tukaj

Marika Sešek (1935 - 2009)

Novica o žalostnem dogodku nas je dohitela na poti v Španijo. Ta izlet je bil zadnji, ki si ga že lani načrtovala ti, draga Marika. Svetovala si mi, kaj naj si ogledamo in kam moramo iti. Obljubila sem ti, da ti iz najbolj zahodnega dela Evrope prinesem kamenček. Tukaj je in položila ti ga bom na tvoj zadnji dom.

Ob izgubi dobre prijateljice, čudovitega človeka in izrednega organizatorja je težko najti besede, s katerimi bi opisala bolečino, ki jo čutimo vsi, ki smo poznali našo drago Mariko. Bila je med tistimi, ki smo od samega začetka organizirali in vodili Univerzo za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. Doživljali smo veliko vzponov in težav. Če sem bila jaz kdaj nestrpna, zaletava ali prehitra, je znala Marika stvari umiriti in svetovati najboljšo pot razvoja. Neprecenljiv je tvoj prispevek, draga Marika, k temu, da je Lipa med najboljšimi univerzami za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji. Imamo najboljšo lokacijo, ustrezno opremljene prostore in, kar je najpomembnejše, dober program in izredne izvajalce naših storitev. Pri izbiri predavateljev in sodelavcev si imela izreden občutek in velika je tvoja zasluga, da smo zadovoljni na predavanjih, v krožkih in v delavnicah.

Moram reči, da sva bili z Mariko čudovit in uspešen team, ki je temeljil na medsebojnemu zaupanju in nesebični želji poskrbeti, da bo življenjska jesen članov Lipe ustvarjalna in bogata. Ne vem, Marika, če sem ti kdaj rekla, ampak občudovala sem tvoje bogato znanje, organizacijske sposobnosti in izredno spretnost, da si zmogla najbolj neprijetne situacije rešiti z nasmehom.

Draga Marika, hvala ti za vse, kar smo skupaj lepega doživeli. Bolečino ob nenadomestljivi izgubi delimo s tebi tako drago in skrbno hčerko, vnukoma, sestro in drugimi tvojimi sorodniki.

Marika, hvala ti za vse, ostala boš z nami!