Slušatelji angleščine v Prekmurju - 31. maja

Objavljeno .

2017 05 prekmurje 001

Smo skupina trinajstih, ki se učijo angleščine pri profesor Vladki Koren. Za logistiko naše skupnosti skrbi gospa Nika, ki je ugotovila, da smo v tretjem razredu že dovolj veliki in odgovorni in si za konec šolskega leta zaslužimo izlet. Povabila nas je v svoj domek v Prekmurje. V Gornji Bistrici sta nas z Alešem toplo sprejela in pripravila pravo kulinarično poslastico. Nazdravili smo s šampanjcem, jagodami, češnjami in pravimi prekmurskimi pereci. Za nas sta kuhala in se potila ter pripravila božansko jed – bograč »za prste obliznit« vam rečem in kot prilogo ponudila krompir v kosih.

Potem smo se odpravili raziskovat okolico. Z brodom smo se prepeljali preko Mure in v nadaljevanju občudovali Plečnikovo stvaritev v Bogojini. »Bela golobica« je pravi biser in spomenik v tem koščku naše Slovenije. Sprehodili smo se skozi pokopališče in za njim ponovno občudovali predstavitev zelišč in vrtnin, ki so zelo zanimivo predstavljene na velikem travniku.

Prišli smo do "Posestva Podlipje na turistično kmetijo Lovrenčec". Na tem posestvu gojijo mangalice - to so prašički. Lastnik nam je razložil, da je bilo tu nekoč Panonsko morje in tu so živeli panonski lososi. Ko je morje odteklo, so lososom zrasle noge in zrasli so prašički: sivi, rdeči, beli in zelo kosmati. Slovenski kuharski mojstri v zadnjem času spet odkrivajo mangalico, staro, avtohtono srbsko-madžarsko pasmo prašičev, znanih po svoji kodrasti, skoraj ovčji dlaki in debeli plasti maščobe, zaradi katere so mesnine iz mangalice toliko bolj okusne.

Zaključili smo v Filovcih pri našem sošolcu Janezu, ki je z nami delil dom in tu smo imeli žar party.

Preživeli smo prelep dan in se polni pozitivne energije vračali domov z željo, da te kraje še obiščemo.

Za vas in zase zapisala Irena Rode.

2017 05 prekmurje 003 2017 05 prekmurje 005

Spodaj na sliki naša gostitelja Nika in Janez v zelenem predpasniku, zgoraj sošolci s profesorico

2017 05 prekmurje 007

Milkinih 90 let

Objavljeno .

Milka90V petek, 13.2.2015, smo se UNICEF-ove prostovoljke zbrale v Lipi na sicer redno delavnico, a tokrat je bilo malo drugače, nismo delale punčk, ampak smo praznovale visok jubilej, 90 let naše kolegice Milke Mezgec.

Milka se je rodila 13. februarja 1925 v Lenartu v Slovenskih goricah. Še kot dojenčica se je s starši preselila v Šentilj, kjer je preživela svoje otroštvo, se šolala in  ustvarila svojo družino. Ima hčerko in sina, ki sta si po študiju ustvarila družini v naših krajih. Hči Nastja v Ljubljani in sin Mitja pri nas v Domžalah. Po moževi smrti, leta 1994, se je tudi Milka preselila v Domžale.  Kmalu po ustanovitvi Društva LIPA, U3žo, se je Milka včlanila in se odločila za umetnostno zgodovino. Ko smo v oktobru leta 2004 v Lipi pristopili k UNICEF-ovemu programu Punčka iz cunj, se je vključila v delovno skupino prostovoljk in tako vse do danes tu tudi sodeluje. Vse naše Špelce in Jankoti so obuti v copatke, ki jih Milka mojstrsko izdeluje.

K praznovanju rojstnega dne sta se pridružili tudi kolegici Sonja Židan in Sonja Suhadolc, ki slavita svoje rojstvo tudi v mesecu februarju.

Naše slavljenke je počastila s čestitkami tudi predsednica LIPE, Metka Zupanek. Posebno presenečenje je pripravila naša nekdanja kolegica Ave Roškar, povabila je del sočlanic ženskega pevskega zbora Stane Habe, ki so zapele nekaj Milki ljubih pesmi iz otroštva.

Lepo smo se imele!

"Dajte UNICEFOVI punčki topel dom, 
ljubezen, skrb in nežnost otrok.
Vse to vam prinašajo domžalske Špelce, 
ki so narejene s skrbjo,
nesebičnostjo in z ljubeznijo."
 
Nekaj utrinkov v foto galeriji:

Fotografije: Marcela K., Metka P. in Tatjana S.
Pripravila: Mirjana K.

Jubilej Zinke Brečko

Objavljeno .

Najmlajša sošolka prve skupine likovnic Zinka Brečko je sredi septembra praznovala okroglo obletnico. Sošolke se tradiciji nismo izneverile in smo ji pripravile "POTOVANJE PO SVETU", a ona, ki je navadno  scenaristka izjemnih idej, je vse nas še bolj presenetila. Popeljala nas je v glavno mesto, kjer nam z je vožnjo po Ljubljanici pričarala izjemno doživetje.

Skupaj smo prepevale, se nasmejale do solz, skratka preživele smo prekrasno sončno, zlato jesensko zabavo na ladjici na gladini Ljubljanice.

Tekst in fotografije Binca Lomšek