Praznovanje jubileja

Objavljeno .

Naši torki pri etnologiji so najlepši, ko praznujemo osebne praznike – rojstne dni. Prav danes je jubilej slavila Milojka Modrijan, dolgoletna članica Društva Lipa.

2025 03 26 Praznovanje jubileja 

Na svet je prišla na Primorskem, v Goči pri Štanjelu, ko so bili časi še zelo negotovi in orožje še ni potihnilo. Z mamo sta bili begunki in sta prišli na domači Štanjel, ko je bila Milojka stara dve leti. V spominih na otroštvo je povedala: »Pri nas na Primorskem nismo praznovali niti rojstnih dni niti godov, razen se spomnim: moj nono, po materini strani Anton, je imel god 17. januarja, to sem si zapomnila. Nikoli ni bilo nobenega slavja, ničesar, samo smo mu šli samo voščit. Ko smo odraščali, tudi nismo praznovali. Ko smo imeli otroke, smo praznovali rojstne dneve za otroke, nikoli pa naših. Šele kasneje smo začeli praznovati, in to rojstne dneve, ne godov. Ko sem prišla v Ljubljano študirat sem ugotovila, da so tukaj bolj praznovali.«

Pri desetih letih se je za Milojko, brata in sestro začelo težko obdobje. Oče je umrl za pljučnico, saj ustreznih zdravil takrat ni bilo toliko. Mama je ostala sama s tremi otroki. Preživljali so se na kmetiji Fabianijevih. Delovne sile je primanjkovalo in življenje je bilo težko in polno garanja. Pozneje se je  mama poročila s starejšim učiteljem, ki je lepo poskrbel za otroke, tako da so potem vsi lahko študirali. Milojka je postala pravnica in ena prvih zaposlitev je bila v Domžalah. Pri svojem poklicnem delu se je vselej zavzemala za pravičnost in poštenost, zato ni prenesla, ko so v Domžalah razlastili kmete, da bi pozidali njihova polja in jim odvzeli možnost za preživljanje. Delovala je v tedanji republiški skupščini, na sodiščih, nazadnje je bila ustavna sodnica. Prav danes nam je obudila spomine na ta čas, še posebej se je trudila, da bi rešili problem izbrisanih. Sama se je morala v življenju soočiti s težkimi, tudi z zdravstvenimi preizkušnjami, vendar je ostala smela, dobre volje in ustvarjalna.

Jubileja smo se veselili skupaj z Milojko, ji voščili, tudi predsednik Marjan. Pri posladku se nam je pridružil mož Janez, ki nam je sam spekel jabolčni zavitek! Še toplega smo užili in hvalili…mmm…!

Milojka, še na mnoga zdrava leta!

Zapisala: Manica Perdan Ocepek

Koncert ob materinskem dnevu (KD Groblje, 25.3. ob 18. uri)

Objavljeno .

Društvo Lipa organizira koncert ob materinskem dnevu v torek, 25. marca 2025, ob 18. uri v dvorani kulturnega društva Groblje.

Nastopili bodo študijski programi:

  • citrarke in kitaristi;
  • literarni program;
  • pevski zbor;
  • učenci OŠ Dragomelj.

Prireditev bosta povezovala Pia Kladnik in Domen Grčar.

Vljudno vabljeni, vstop je prost.

2025 03 16 Materinski dan vabilo 

Vabilo na slikarsko razstavo

Objavljeno .

Vabimo vas na slikarsko razstavo, ki bo potekala v Domu počitka Mengeš, enota Trzin. Svoja dela razstavljajo slikarke Društva Lipa Domžale, ki s svojimi umetninami prinašajo barvitost in ustvarjalnost v naš vsakdan.

📅 Datum: 4. marec – 31. maj 2025

📍 Lokacija: Dom počitka Mengeš, enota Trzin

Veselimo se vaše prisotnosti in vam želimo prijetno umetniško doživetje!

2025 03 11 Slikarska razstava

 

Marinki v slovo

Objavljeno .

2025 03 10 Marinki v slovoMarinka Novak  6. 10. 1941 – 7. 3. 2025

Marinka je bila članica Društva Lipa, U3ŽO, že vrsto let. Najprej je bila slušateljica pri angleščini, pozneje se je pridružila etnologiji. Še kot delovno aktivna je bila ekonomistka in je učila na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, Kamnik. Veliko bolj kot poklic sta jo v naši skupini določala posebna vedrost, prijaznost in hudomušnost. Ne glede na temo, o kateri smo se pogovarjali, je vedno znala o običajih in šegah iz izkušenj veliko povedati. Obenem je vselej natresla anekdote iz svojega mladostnega domačega okolja na Rovah. Oboževala je naravo in svoj gozd, v katerem je nabirala gobe, in ljubila vrt, ki mu je posvečala veliko skrbi. V času epidemije smo jo obiskovali prav na vrtu, kjer je ponosno pokazala svoje cvetje. Nikoli se ni preveč pritoževala glede svojega zdravja, čeprav so jo pestile številne nadloge. Skoraj trmasto je hotela biti čim bolj samostojna in neodvisna, tako da nam je bila vsem za zgled. Članice skupine etnologija smo bile deležne njenega pristnega prijateljstva in gostoljubja – za praznične dni je velikokrat ocvrla svoje znamenite lahke flancate, ki so se kar topli v ustih. Zelo jo bomo pogrešale. Draga Marinka, počivaj v miru.

Za etnologinje Manica Perdan Ocepek

Slika: Manica Perdan Ocepek

8. marec 2025 – Kaj si želim?

Objavljeno .

Za vse, ki tega niso nikoli slišali: Clara Zetkin se je začela bojevati za enakopravnost žensk že leta 1889. Na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910 je dala tudi pobudo za dan, posvečen ženskam. Prvi dan žena - takrat še ni bil mednarodni - so praznovali 28. februarja 1909 v ZDA. Razglasila ga je Socialistična stranka Amerike.

Prvič so ga kot mednarodni praznik praznovali leta 19. marca 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Mednarodni dan žena 8. marca praznujemo od leta 1917, tudi kot spomin na vse ženske (bilo jih je več kot 140), ki so umrle v požaru v newyorški tovarni Triangle leta 1911. Prav 8. marec so izbrali zato, ker so v New Yorku leta 1857  na ta dan ženske, zaposlene v tekstilni industriji, prvič stavkale. Torej je minilo več kot stoletje, kar so si ženske izborile prve pravice. 

Od Prešerna se po skoraj dvesto letih ni veliko spremenilo, ko je zapisal: »…da le petica dá ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača./ Sem videl čislati le to med nami,/ kar um slepi z goljfijami, ležami…« (Slovo od mladosti). Zato bi želela vsem nam, ne samo ženskam ob prazniku, podariti nekaj misli:

  • Poslušanje, slišanje in razumevanje naj premaga kričavo vsevednost, nastopaštvo, vulgarnost – do vseh ljudi, ne samo do žensk…
  • Resnica, dejstva in znanje naj prevladajo nad lažmi, prevarami, hujskanjem…
  • Sočutje, pomoč, ljubeznivost in spoštovanje naj premagajo trdosrčnost, zanikanje, ignoranco…
  • Različnost, drugačnost, tujstvo naj ne bodo spotika…
  • Solidarnost in medsebojno razumevanje naj prevladajo nad sebičnostjo, lakomnostjo, napuhom…
  • Moč argumenta naj bo veliko večja kot argument moči…, da bo mir med nami.

Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije

2025 03 06 Osmi marec