ŽIVA VODA

Objavljeno .

…je gotovo tudi Pšata, ki izvira pod Krvavcem v vasi Pšata in se izliva v Kamniško Bistrico pri vasi z enakim imenom. V zgornjem toku je še posebej čista. Ko pa se razbesnijo nevihte, pa ima pravi hudourniški značaj. Zato je v zgodovini, lani pa še posebej, hudo poplavljala, čeprav je bil zgrajen razbremenitveni kanal. To je samo izhodišče za zelo lepo predstavitev filma Branke Urbanija z naslovom Ukročena trmoglavka - življenje ob Pšati. Bila je gostja skupine etnologija, pridružili pa so se še drugi člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Društva Lipa, Domžale.

2024 11 19 Ziva voda 2

Dragoceno je, da se v filmu zlasti starejši domačini spominjajo, kako so živeli ob tej reki, ki se vije skozi pet občin. Opisujejo jo kot nepredvidljivo, a hkrati kot vodo, ki je gonila mlinska kolesa, čuvala Mengeš, prastaro naselje, pred turškimi vpadi, saj je bila del obrambnega sistema. Ob Pšati so se zbirale perice. Pozimi so lomili led, imenovan kore, za mesarije. Tak led je v podzemnih ledenicah dolgo zdržal. Danes je ob Pšati le še en  blizu izliva delujoč mlin, imenovan Feliks.

2024 11 19 Ziva voda 3

Pšata je bila ob okljukih z globljo vodo tudi raj za otroke, ki so se v njej kopali, gugali na spletnih viticah z brega na breg, pozimi pa tudi drsali. Voda in njene skrivnosti burijo domišljijo in pletejo stare pripovedi: kje se skrivajo vile, škrati, katero deklico je ugrabil povodni mož. »Ta stari« pa so priredili celo vaterpolsko tekmo Suhadole – Vrhpolje…

Povodje Pšate je bil  čudovit naravni rezervat živali in rastlin, voda pa ribjega življa in rakov. Z onesnaženjem je teh živali manj. Z izsuševanjem razlivnih polj, regulacijo in pozidavo so se skrčila mokrišča, vendar v trzinski gmajni še najdemo močvirski tulipan, več vrst rosik, pravijo pa, da tudi lepi čeveljc. V Loki pri Mengšu pa raste star topol, ki ima vrhnji obseg kar pet metrov.

2024 11 19 Ziva voda 1

Udeleženci smo bili zelo veseli te predstavitve in smo avtorico nagradili z aplavzom.

Manica Perdan Ocepek, animatorka skupine etnologija

Ogled stolpa Kristal, Steklarne Rogaška in Ptuja

Objavljeno .

Petek, 15. november 2024

Odhod avtobusa iz Domžal ob 8.00 uri, prikladno. Kot vedno smo se kar hitro posedli in pripravili na doživetja. Pozdravil nas je predsednik Društva Lipa Domžale, Marjan Ravnikar in delil uvodne besede o dogajanju ekskurzije. Hitro smo prispeli do Celja, kjer nas je čakal vodič Mirko Bertoncelj. Hitro smo se osvežili, popili jutranjo kavico v gostišču Medved, kjer smo imeli kasneje tudi pozno kosilo.

V avtobusu nam je vodič do potankosti opisal plan našega potovanja in obiska krajev. Med vožnjo smo posušali o Rogaški Slatini. Leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja, pod obronki Boča in blizu Hrvaške meje. Znana je predvsem kot zdraviliško središče, na račun zdravilnih vrelcev (mineralnih vod). Zanimivo, da so prve analize poznane že iz 16. stoletja. Večja prepoznavnost sledi v 17. stoletju po ozdravitvi hrvaškega bana, Petra Zrinskega. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala zbirališče bogatih avstroogrskih elitnih stanov. Danes pa po zdraveliškem kompleksu. Ni odveč, če omenimo krilatatega konja Pegaza iz grške mitologije, ki je nekako kriv za nastanek vrelcev, ob svoji raziganosti je udaril s kopitiom ob tla in na dan je pritekla zdravilna voda.

2024 11 18 Izlet Rogaska 1 2024 11 18 Izlet Rogaska 2

Naša pot:

- Obisk Stolpa Kristal, ki je bil zgrajen v letu 2024 in je najvišji stolp v Sloveniji. Visok 106 m, ko prideš na vrh stolpa ti je vse kristalno jasno. Stolp stoji ob vznožju Tržaškega hriba. V pritličju je urejena trgovina s spominki. Stolp ima tri ravni. Tik pod vrhom je kavarna, kjer smo uživali ob izjemnem razgledu na vse strani Rogaške Slatine z okolico. Posebnost v kavarni so steklena tla, kjer zbiraš pogum za prehod. Do vrha vodijo stopnice, kjer je razgled na odprtem. Dvigalo nas je z veliko hitrostjo pripeljalo do pritličja, kjer nas je čakal avtobus za nadaljnjo vožno.

- Obisk Steklarne Rogaška, kjer smo se razdelili v tri skupine in čakali na vodičko, ki nas je popeljala čez proces izdelave izdelkov.

Steklarski obrat je bil zgrajen na močvirnatem terenu v Tržišču pri Rogaški Slatinini in ustanovna letnica 1927, ko so prižgali prvo talilno peč. Steklarna je imela vse pogoje, Tržaški potok, ki je steklarno oskrboval z vodo, v bližini je bilo nahajališče kremenčevega peska, ene osnovnih komponent izdelave stekla. Ogled se prične z ogledom osnovne ročne proizvodnje, avtomatske proizvodnje. Ob ogledu na mojstre, ki iz ognjenih kepic ustvarjajo prekrasne unikatne steklene izdelke. Kljub vročini in ropotu ostajajo mirni in zbrani. Del proizvodnje je še vedno kot nekoč, leseni kalupi iz lesa hruške, namočene v vodi, da ne zagorijo. Končen izdelek pride v roke brusilcem, ki dokončno izoblikujejo izdelek. Toliko je še zanimivega, a končamo v njihovem muzeju. Na ogled imajo postavljene pokale in še veliko prečudovitih izdelkov. Lahko rečemo narejeno v Sloveniji.

- Zadnji del ogleda je bilo mesto Ptuj. Pot nas je vodila mimo Rogatca, ki je polen zanimive zgodovine, naprej v Majšperk in mimo Ptujske Gore, ki ima svojstveno zgodovino in naprej do najstarešega mesta v Sloveniji, Ptuja. Vodič Mirko nas je dobesedno preselil v zgodovino Ptuja. Za časa Rimljanov je imela sedeš legija Augusta in legija Germina. V času cesarja Hadrijana, je bil zgrajen kamnit most preko Drave. Omenimo lahko Orfejev spomenik Sredi drugea stoletja mostavijo 1. mitrej. V 3. stoletju je bil največje rimsko mesto na Slovenskem. Pomembno vlogo ma Viktorin Ptujski, ki je bil prvi komentator Svetega pisma mučen in preganjan od cesarja Dioklecijana, ki je bil na Ptuju mučen in je tam tudi umrl.

Mimo Ptuja pride vojska Sulejmana 1.Veličastnega, ki mesto ne napade. Po koncu turške nevarnosti se mesto prične ponovno razvijati. V 14. stol. dobijo zaključeno obzidje in obrambne stolpe. Mesto krasi stolp sv. Florjana.

Ptuj se vseskozi razvija leta 1907 je bila zgrajena mestna hiša, ki je poleg gradu razpoznavni del Ptuja.

Med drugo svetovno vojno je bil sedež okupacijske vojske na Ptuju. Po vojni so dobili nov železobetonski most čez reko Dravo in še nekaj mostov. Odkrili so termalno vodo, ki je podlaga za razvoj termalnega kopališča.

Po končanem ogledu smo se zapeljali do gostišča Medved, kjer so nas pričakali s poznim kosilom.

Na avtobusu proti domu smo izmenjali vtise, ki so bili samo pozitivni. Dobro pripravljena in izpeljana ekskurzija.

Prijetno utrujeni smo se pripeljali z nočjo v Domžale.

Zapisala: Majda Šraj

Vabilo na obnovitveno predavanje o cestno prometnih predpisih

Objavljeno .

Vabimo Vas na

OBNOVITVENO PREDAVANJE O CESTNO PROMETNIH PREDPISIH,

NA PREDAVANJU BO PRISOTNA TUDI PREDSTAVNICA POLICIJE DOMŽALE

ki bo v četrtek 28.11.2024 ob 17.00 uri v prostorih društva Lipa.

Za udeležbo na predavanju prosimo za predhodno prijavo do ponedeljka 25.11.2024.

2024 11 13 CPP predavanjeFoto: vozniski-izpit.com

Od korzeta do žaketa

Objavljeno .

Od korzeta do žaketa

….je naslov prekrasne razstave, ki jo je pripravil Mestni muzej, Ljubljana iz svoje zbirke in donacij predvsem ženskih oblačil v zadnjih skoraj dvesto letih. Razumljivo je, da smo jo etnologinje z veseljem obiskale in si jo ogledale pod vodstvom mladeniča, ki nam je povedal veliko zanimivega, marsikaj pa smo iz spominov izbrskale tudi same, saj smo nekatere dele oblačil nekoč nosile, ali pa so jih nosile naše mame in babice.

Prvi zbiralec in proučevalec je bil Angelos Baš, etnolog in zgodovinar. Raziskoval je oblačilno kulturo vseh socialnih slojev od 16. do 19. stoletja. Prav zato so na začetku razstave tudi kopije fresk, na primer z nam bližnjega Sv. Primoža nad Kamnikom, ki predstavljajo tkalko v lepi obleki. V preteklosti, smo izvedele, so bila oblačila strogo določena glede na socialni sloj in glede na priložnost, ko so jih nosili_e. Kmetje niso smeli imeti svilenih oblek, tudi barvanih ne. Krojači so bili lahko samo moški, edino oblikovalke klobukov, modistke, so bile ženske. Šele s strojnim tkanjem in šivanjem so v tekstilno industrijo vstopile tudi ženske. Zanje je bil to po eni strani zaslužek, po drugi pa pot v kronične bolečine in poklicno invalidnost. V muzejskih prostorih so eksponati razdeljeni po zanimivih naslovih, eden izmed njih je Od krsta do krste. V vitrinah najdemo tako imenovane »pindekelčke«, ki smo se jih spomnile še iz petdesetih let prejšnjega stoletja. V njih so zavijali dojenčke, ko so jih nesli h krstu, pa tudi k zdravniku.

2024 11 12 Od korzeta do zaketa 9

V sobah je nekaj poročnih oblek, tudi temno modre barve. V prejšnjih časih za poroko ni bilo v navadi nositi belih oblek. Ali ste vedeli, da je belo poročno obleko kot prva imela bodoča angleška kraljica Viktorija, ko se je poročila s princem Albertom? Postala je tudi prva modna ikona tistega časa. Tem oblekam nasproti so razstavljene kasnejše poročne obleke iz druge polovice 20. stoletja, ko je bilo za to slovesno priložnost spet moderno nositi še druge barve. Žalovanje je bilo povezano s strogo črnino, črno čipko, rokavicami in klobukom. Šele po pol leta žalovanja je  ženska smela obleči črno obleko z diskretnim svetlejšim vzorcem. Razložili so nam tudi, kaj je bil korzet (francosko corset), torej steznik, ki so ga zategovali z vrvicami in tako lepšali postavo, hkrati pa jemali sapo, da so dame omedlevale…Razstavljen je pod Sternenovo oljno sliko z enakim naslovom. Žaket (francosko jaquette) pa je daljši moški suknjič, malce podoben fraku, vendar zadaj drugače krojen in z drugačnim izrezom na hrbtu. Slovenski meščani, ki so si ga seveda lahko privoščili, so pripisovali frak in cilinder nemškim meščanom in jih tako prikazovali tudi na karikaturah.  Tako so v nasprotju z njimi hoteli nositi žakete.

Letos se pri etnologiji pogovarjamo o identiteti, zato smo zastrigle z ušesi, ko smo izvedele, da je bil torej žaket identitetno oblačilo meščanov – Slovencev. O identiteti lahko govorimo tudi ob razstavljeni poročni obleki Vande Vaclaviček, ki se je poročila z znamenitim akademikom, elektroinženirjem, izumiteljem in šahistom -  velemojstrom dr. Milanom Vidmarjem. Iz njenega dekliškega priimka o njej lahko sklepamo, da je bila češkega rodu…V sobi z naslovom   Od svile do baržuna (madžarsko barsony), to je žameta, so razstavljene same plesne obleke, ki so iz dragocenih materialov. Take bi danes težko kupili, saj sodobne tkanine mešajo z umetnimi vlakni. Plesna obleka je postala krajša, ko so začeli plesati v Ameriki v času prohibicije čarlston. Na razstavi je sicer malo moški oblačil, nekaj je perila pa tudi Plečnikova kapa, ki jo je nosil doma tudi podnevi, saj je veliko kadil in ni hotel, da bi njegovi lasje imeli vonj po tobačnem dimu. Zadnji del razstave je namenjen krznenim oblačilom novejšega datuma, nekaterim izdelkom znanih slovenskih znamk – žal, zapravljenih zaradi tajkunov - kot so bile Rašica, Pletenina…Znameniti parazol pa je po Ljubljani nosila pesnica Lili Novy. Naše oglede smo seveda zaključile kot vedno s kavico v muzejski kavarni. Priporočamo ogled!

Manica Perdan Ocepek, animatorka študijske skupine etnologija

2024 11 12 Od korzeta do zaketa 1 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 2 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 3 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 4 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 5 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 6 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 7 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 8 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 9 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 10 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 11 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 12 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 13 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 14 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 15 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 16 2024 11 12 Od korzeta do zaketa 17