Enodnevna ekskurzija: Ogled gradu Elberstein, Pliberk in Borovlje

Zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah. Novo študijsko leto, pričakovanja in doživetja. Najprej nas je pozdravil predsednik Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Marjan Ravnikar in že smo prispeli do Kranja, kjer nas je čakal vodič Venčeslav, in nas seznanil, kam nas bo peljala začrtana pot. Po poteh koroške zgodovine, narave in umetnosti.

Prvo postajališče smo imeli na Jezerskem, kjer smo se okrepčali z jutranjo kavico. Skok do izvira mineralne vode „Jezerska slatina“. Sonce je posrkalo meglo in sonce nas je začelo prijetno greti. Prečili smo slovenko-avstrijsko mejo in se peljali mimo skale na kateri je upodobljen sv. Krištof. Vodič nas je seznanil z zgodovino Koroške, ki se prepleta z zgodovino slovenskega naroda. Nagrajeni smo bili s krasnimi pogledi na hribe. Vožnja je hitro minila in  prispeli smo do prvega cilja Male vasi, kjer se nahaja grad Globasnica (Elberstein). To je zasebni grad, ki ga je zgradil „novodobni graščak“ Elbe Johann. Graditelj gradu je mizar, rezbar in umetnik. To ni zgodovinska stavba, temveč življenjsko delo človeka. Notranjost gradu je v celoti opremljena in dokončana. V veliki meri mu pomaga žena. Z eno besedo lahko rečemo, da ima vse kar gradove naredi zanimive.

Nadaljnja pot nas je vodila do Pliberka, kjer smo se sprehodili skozi glavno ulico in od daleč videli srednjeveški grad, ki stoji na lahki vzpetini. Pliberk je še vedno trdnjava slovenstva. Ima zadrugo in kulturni dom. Spoštovati ga moramo tudi iz zgodovinskega vidika. Zanimiv je prostor okoli župnijske cerkev sv. Petra in Pavla. V tlakovce so položeni simboli vseh članic Evropske unije ter Švice. Izdelal jih je slovenski slikar Helmut Blažej. Cerkev je zgrajena v gotskem slogu.

Iz Pliberka smo se peljali nazaj do Žitne  vasi in dalje proti Borovljam, kraj je znan po orožarski industriji že iz 16. stoletja. Tradicionalna orožarska in puškarska obrt je bila leta 2010 uradno sprejeta na Unescov seznam, zaradi visoko kakovostnega ročnega lovskega orožja. Celotno zgodovino kovaštva in puškarstva si lahko ogledamo v muzeju na gradu Borovlje. Sledil je ogled glavne cerkve sv. Martina. Nahaja se malce dvignjeno nad glavnim trgom. Bogoslužje v tej cerkvi poteka dvojezično (v slovenščini in nemščini). V cerkvi so trije baročni oltarji, krasijo pa jo prekrasni vitraži.

Naš program se je končal in ura je kazala, da je čas povratka proti slovenski meji. Vračali smo se čez prelaz Ljubelj. Za nami je bil velik krog. Poskrbljeno je bilo, da smo videli  zanimive stvari, ki so blizu nas, a nismo vedeli zanje.

Končali smo na poznem kosilu v Tržiču in strnili naše dnevne občutke.

Zapisala: Majda Šraj
Foto: Metod Letnar