Učenje inštrumenta na daljavo tudi v Društvu Lipa Domžale
Vsako spreminjanje zahteva določen napor, ki se ga že po naravi ljudje izogibamo. Iz cone udobja nas je situacija novega koronavirusa vrgla v novo realnost. Učeči odrasli v skupini citer in kitar Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale pri tem nismo bili izjeme. Ko se je v marcu 2020 javno življenje ustavilo, je bilo negotovosti in vprašanj, kako naprej, izredno veliko.
Na srečo, nas je naša prizadevna in neumorna učiteljica prof. Damjana Praprotnik, postavila pred dejstvo, da si ne smemo dovoliti podreditve prevladujočemu virusu, ki bi za marsikoga posledično pomenilo morebitno prenehanje napredovanja v učenju in vadbi instrumenta. Odločila se je, da enako, kot poteka šolanje na daljavo za učence, dijake in študente, lahko nadaljujemo učenje inštrumenta tudi mi, starejši. Čeprav se starejši učimo drugače, morda počasneje, a vendarle vztrajno in z veliko motivacije.
Poslala nam je link za on-line komuniciranje in bilo nam je jasno, da z učenjem in skupnimi vajami nadaljujemo v e-obliki. Začetne tehnične težave s povezavo na zvezi, ki jih sprva ni bilo prav malo, so se sčasoma s podukom in spodbudami naše Damjane razblinile. Izobraževanje na daljavo je steklo. Bilo pa je seveda potrebno veliko strpnosti, da smo se naučili poslušati v istem trenutku samo enega izmed nas ali učiteljico, ne da bi vmes še brenkali in motili druge.
Učiteljica Damjana je pripravila posnetke z opisom tehničnih napotkov izvajanja skladb na instrumentu in nam povezave posredovala po e-pošti, da smo ob posnetkih lahko vadili doma še sami. Prav tako nam je vedno znova pošiljala note novih skladb. Vse to nas je še spodbujalo in priganjalo, da smo iz tedna v teden vse bolj odgovorno in vztrajno vadili ter osvajali vedno nova znanja v tehniki igranja.
Čas koronavirusa in lockdowna, kot so ga poimenovali mediji, je bil za člane inštrumentalnih skupin Društva Lipa Domžale priložnost, da smo se posvetili napredovanju v učenju tistih tehnik igranja, za katere nam je sicer vedno zmanjkovalo časa. Utrdili smo branje not v obeh ključih, vadili koordinacijo obeh rok, spoznavali čare in pasti teoretičnega dela igranja ter s posnetki sodelovali na dveh virtualnih koncertih. To, nenavadno šolsko/študijsko leto, ki se počasi izteka, po zaslugi naše Damjane Praprotnik in podpore vodstva Društva Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, kljub vsemu ocenjujemo kot izjemno uspešno. Verjamemo pa, da bomo v prihodnjem šolskem letu imeli priložnost, da vse naučeno pokažemo na nastopih neposredno pred občinstvom.
Anica Justinek, za inštrumentalne skupine, Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale