Izdelovalec citer Vinko Novak je dopolnil jubilejnih 80 let. Iskrene čestitke!

Objavljeno 22 julij 2021 .

Prav gotovo vam je znana zelo prepoznavna glasba iz nepozabnega slovenskega filma Cvetje v jeseni. Tudi po zaslugi tega filma so citre v Sloveniji ponovno stopile na pot priljubljenosti in se s tem izognile pozabi. Manj znano pa je, da je Vinko Novak iz Bukovice pri Vodicah, prvi izdelovalec citer v Sloveniji. Nekoč so bile citre doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem, ljudski godci so nanje igrali od nekdaj, ob različnih priložnostih. Vendar so prve sodobne citre, ki so bile izdelane v Sloveniji, delo mojstra Vinka Novaka iz Bukovice pri Vodicah.

Vinko Novak je te dni dopolnil častitljivih osemdeset let, zato so se citrarke in kitaristke Društva Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik zbrale in mu v četrtek, 22. julija 2021, na njegovem domu v Bukovici pri Vodicah pripravile presenečenje, saj so mu zaigrale in zapele kar nekaj pesmi na citre in kitare, ob koncu pa so skupaj še nazdravili. Kar nekaj citrark iz Društva Lipa Domžale ima namreč citre, ki jih je izdelal mojster Vinko Novak.

Z ženo Marijo sta presenečeno prejemala čestitke ob njegovem osemdesetem rojstnem dnevu. Že po pogledu na mojstra izdelovalca citer in posebej še potem, ko je Vinko dejal, da izdeluje citre, na njih pa ne igra, ne izdeluje pa lajne, a na njih igra, sem se spomnil na leto 2008, ko sta v Menačenkovi domačiji v Domžalah “Podobe v lesu” razstavila rezbarja Franc Kubelj in Lojze Retelj. Za kulturni program je takrat na odprtju razstave v Menačenkovi domačiji zaigral mladi harmonikar Miha, na lajno pa je igral Vinko Novak, lajnar in priznani izdelovalec citer. Že takrat je bilo rečeno, da na njegova glasbila igrajo vsi naši najbolj znani citrarji.

Mojster izdelave citer je v krajšem pogovoru povzel svoj življenjepis. "Življenjska pot me je pri 15 letih pripeljala za mizarskega vajenca v delavnico takratne tovarne Melodija Mengeš," je začel pripoved Vinko Novak. Pridni in učljivi so hitro napredovali ter si s tem pridobili delovne navade. Predvsem so vajenci takrat spoštovali prave mojstre in cenili njihovo znanje ter vsrkavali skrivnosti poklica. V oddelku mizarstva se je opredelil za strunske inštrumente. Po treh letih uka je že izdelal pravo, lepo zvenečo kitaro. Na začetni uspeh je bil zelo ponosen, saj ga je mojster pohvalil, mlademu fantu pa je bila to potrditev, da je na pravi poti.

Kot je dejal mojster Vinko, je v tovarni Melodija Mengeš nato delal več desetletij: "Vedno z veseljem, natančnostjo in predanostjo, vse do konca, do nerazumljivega stečaja v 90. letih, ko so tovarno žal zaprli.“ Takrat je šel na čakanje, to čakanje pa je porodilo idejo o izdelovanju in obnovi citer. Slavljenec je dejal, da so v najboljših časih izdelovali veliko različnih glasbil, od violin, kitar, celotnega asortimenta inštrumentov tamburaških orkestrov do harmonik, orglic in celo električnih kitar. Njihovi izdelki so bili vrhunski, veliko so izvažali v evropske države in celo v ZDA.

Prelom se mu je zgodil nekako pred štiridesetimi leti, ko mu je avstrijski kolega v delavnico v Mengeš prinesel več kot 70 let star inštrument, njemu nepoznan, s prošnjo za popravilo. Šele on mu je povedal, da so to citre. Tistim starim, neprepoznavnim citram je Vinko Novak dal novo življenje, jim vlil »dušo«, s tem pa je to postala njegova poklicna prelomnica. Ta inštrument ga je tako navdušil, da je že v letu 1983 izdelal svoje prve koncertne citre. Temu poklicu je ostal zvest vse do danes, ko še vedno ročno izdeluje različne vrste citer, po naročilu pa jih seveda tudi popravlja, obnavlja ali pa uglasbi. Kot je dejal mojster, na začetku ni bilo preprosto. Pomanjkanje izkušenj kot tudi primernega materiala, mu je grenilo življenje, vendar ni obupal. Razloži nam tudi tehnične podatke: "Kakovostne citre so narejene iz lesa, naravne in masivne smreke. Sploh ni vseeno, kje je smreka rasla in kdaj je bila posekana, vse to vpliva na zven inštrumenta. Zunanja daljša stranica ima na zgornji plošči napetih običajno 38 strun, ki morajo vzdržati 380 kilogramov vlečne sile. Za primerjavo – kitara ima te vlečne sile le od 60 do 70 kilogramov. Za lepši videz mojster citre okrasi z intarzijami, različnimi furnirji, orehom, cedrovino in palisandrom."

"Na citre sploh ne znam igrati! Za mojo dušo in željo po igranju je bila in ostala lajna, z njo sem prekrižaril že velik del Slovenije. V različni krajih poskušam razveseliti ljudi z glasbo iz stare, dobre lajne, da se tudi ta zvrst glasbe ne bi pozabila«. Tudi lajna se je danes precej posodobila. Na notnih zapisih – trakovih za piščali, od štiri do pet melodij ima lajnarski trak, lahko dobite že priredbe priljubljenih domačih ansamblov, ne samo zaprašenih nemških in tujih melodij,“ nam je še zaupal Vinko.

Drugače pa zelo rad sodeluje z Društvom upokojencev Vodice. Še posebej je zadovoljen, ker se v glasbenih šolah ponovno odpirajo oddelki, kjer se izobražujejo mladi, obetavni citrarji. V večstoletni zgodovini so citre imele svoje vzpone in padce, za časa Jugoslavije so citre in frajtonarice okoli leta 1960 prepovedali, kajti to so bili »nemški« instrumenti, zato so v Melodiji Mengeš več desetletij izdelovali samo klavirske harmonike. Nikoli pa citre niso povsem zamrle, saj jih je na gorskih kmetijah imel marsikateri gorski kmet v svoji lasti, kjer so ob večerih in po končanju kmečkih opravil veselo zaigrali. Danes citre spet dosegajo priljubljenost, ki ne bo ugasnila, kajti ubrani in harmonični zvok je prelep in edinstven.