Spoznavanje zdravilnih rastlin v domačem okolju

Zeliščarke društva Lipa smo se že drugič v tem šolskem letu odpravile na pohod v naravo, čeprav smo v zgodnjem torkovem jutru z malce strahu pogledovale oblake, ki so napovedovali deževno vreme. Pa vendarle, sreča je naklonjena pogumnim, kot pravijo, in tudi to pot se nam ni izneverila.  Naš zeliščarski pohod smo začele v oblačnem vremenu, med potjo nas je osvežil tudi kratkotrajen rahel dež, a zatem se je nebo zjasnilo in preostanek dopoldneva je bil na naši strani.

Tokrat smo se odločile za pohod po travnikih in gozdu v okolici vasi Suhadole. Spoznale smo baldrijan, ki je odlično zdravilno zelišče za pomiritev in dober spanec. Oktober je že pravi čas za izkopavanje njegovih korenin. Nekatere so ga izkopale, da ga bodo posadile v svojih vrtovih, druge bodo korenine uporabile za pripravo čajev ali pa jih bodo spremenile v tinkture. Spoznale smo tudi gabez, ki je v ljudskem zdravilstvu znan kot "celivec kosti". Posebej smo prisluhnile opozorilu, da je sicer izjemno učinkovit pri celjenju zmečkanin, zvinov ali oteklin, vendarle neprimeren za notranjo uporabo in neprimeren za dolgotrajnejšo rabo. Vsebuje določene alkaloide, ki bi ob dolgotrajni rabi lahko privedli do poškodb jeter in drugih obolenj. Na travnikih ni manjkalo še cvetočih zdravilnih rastlin kot so bela in črna detelja, potrošnik, regrat in še marsikaj. Pot smo nadaljevale skozi gozd, kjer smo utrjevale ali pa na novo pridobile znanje o glogu, jesenski resi, lapuhu ter pravem in divjem kostanju.

Na cilju nas je čakalo še prijetno presenečenje - petinsedemdeset mlinčkov ob Mrzlem studencu, ki so delo nekaterih zavzetih posameznikov iz Suhadol in Bukovice, ki nadaljujejo delo svojega predhodnika Franca Repnika. Med njimi so tesarji, mizarji in rezbarji, ki so z dvema ličnima lesenima hiškama, klopmi in lesenimi skulpturami na tem arobnem koščku dežele ustvarili oazo tišine in miru. 

Nad mlinčki se vzpenja pot z imenom Križev pot slovenstva, prav tako delo zavzetih posameznikov, ki jim je mar za naravo, njene lepote, našo starodavno kulturo, navade in tradicijo. To pot si bomo prihranile za kakšno drugo priložnost in marsikatera od nas se je že odločila, da bo k mlinčkom in po Križevem potu popeljala svojo družino na prijeten družinski izlet.

Tekst: Veronika Gjurin; Foto: Metka Ravnikar