Slovenska ljudska umetnost se sooči z globalno ljudsko umetnostjo NSK

Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju

Meščanstvo si v času pomladi narodov, v sredini 19. Stoletja, začne »prisvajati« elemente ljudske umetnosti in motivike kot simbole narodove identitete. Ljubiteljski etnografi, kot je bil Albert Sič v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, so najprej proučili znane, likovno bogate, pa vendar uporabne predmete kmetskega vsakdanjega življenja, in jih predelali v simbole slovenstva. Tudi slikar Maksim Gaspari, ki je bil restavrator v Slovenskem etnografskem muzeju, je v svoja dela vključil idealizirane prizore, motive in vzorce, nato pa jih predelal v narodne simbole. Vse najbolj značilne in prepoznavne predmete slovenske ljudske umetnosti, preslice (edinstvene po tem, da so imele zaključek v obliki zvonika), modele za kruhke in trniče, panjske končnice, lesene kipe svetnikov, votivne podobe…, je kustodinja razstave dr. Bojana Rogelj Škafar soočila z ustvarjanjem umetniškega kolektiva NSK (Neue Slowenische Kunst), ki je odločilno zaznamoval osemdeseta leta v tedanji SR Sloveniji. Če so ob narodnem prebujenju preoblikovali stare kmečke simbole za narodov preporod, si je NSK, posebej skupina IRWIN, »prisvojila« podobe, politične in religiozne simbole umetnosti 19. In 20. stoletja, da bi poudarila nadnacionalno, ravno ko so nacionalizmi v vseh porah življenja začeli razkrajati tedanjo državo. Kolektiv je leta 1992 ustanovil tudi Državo NSK kot projekt, ki naj z umetnostjo zgradi skupnost v globalni državi. Temu kolektivu so se v zadnjih štiridesetih letih pridružili mnogi znani tuji in domači umetniki, tudi mlajša umetnica Meta Grgurevič, ki je ob rob ustvarjanju izjavila: »Vsekakor je ideja kolektivnega ustvarjanja, ki je eno temeljnih načel gibanja NSK, občudovanja vredna. Namreč, iz lastnih izkušenj dela v različnih kolektivih lahko rečem, da je ohranjati kolektivno identiteto in hkrati zagovarjati lastna načela v ustvarjalnem procesu velik izziv.«

Slušateljice etnologije se nismo »ustrašile« izziva sporočilnosti in razmisleka obeh predstavljenih sklopov in smo si z veseljem ogledale razstavo, ki jo je za nas, kakor mnoge prejšnje, spet vodila gospa Vilma Kavšek. Žal nas je bilo na ogledu le šest, saj so druge sošolke, žal, spet preganjale svoje zdravstvene težave.

Animatorka etnologije: Manica Perdan Ocepek