Na enodnevnem izletu po slovenski Koroški
V Domžalah smo se zbrali, čakali na avtobus in prijetno klepetali. Ob 7.00 uri je bil odhod proti Žalcu. V tem času nas je pozdravil Predsednik Društva Lipa Domžale Marjan Ravnikar. Po uvodnih besedah se je predstavil naš vodič g. Jure, ki nam je predstavil potek ogledov v tem dnevu.
Zanimivo, da se je takoj začutilo pozitivno razpoloženje na avtobusu. Od vodiča smo prejeli informacijo, da bo naš prvi postanek v Velenju.
Velenje, kdo ga ne pozna, leži v vzhodnem delu Šaleške doline. Znan po Premogovniku Velenje, Gorenju in umetnem jezeru, dodamo pa še vsakoletni festival Pike Nogavičke. Tu smo se ustavili v prečudovitem sončnem jutru na jutranji kavici.
Pot nas je vodila v Slovenj Gradec. Upravno, gospodarsko in kulturno središče Mislinjske doline ter najstarejše mesto na Koroškem. Mestne pravice so mu bile podeljene že leta 1267. Leži v zavetju med Uršljo goro in sosednjim Pohorjem. Mesto se lahko pohvali z urejenimi muzeji in umetniki, prečudovito obnovljenimi starimi poslopji in ulicami. Posebnost v mestu je cerkev sv. Elizabete Ogrske. Cerkev je v mestnem jedru. Posvečena je sv. Elizabeti, zavetnici ubogih in bolnih. Zgrajena je bila kmalu po letu 1235, ko je postala Elizabeta svetnica. Sestavljajo jo gotska zakristija, kapela in zvonik na severni strani. V notranjosti je baročna oprema, ki sodi v sam vrh kiparstva v slovenskem prostoru. Naš vodič nam je podrobno podal razlago cerkve in mesta.
Če smo že bili v Kotljah ne gre brez postanka pri Rimskem vrelcu. Vrelec leži ob vznožju Uršlje gore na nadmorski višini 510 m. Tu izvira naravna mineralna voda, bogata z železom. Izvir so uporabljali že Rimljani. Veliko zanimivih zgodbic je skritih v vodnjaku.
Južneje od Kotelj leži obnovljeno Ivarčko jezero. Sprehodili smo se okoli jezera in naredili nekaj fotografij. Domačini ga poleti uporabljajo za kopanje.
Točka ogleda, lahko bi rekli vrhunec ogleda je bil spominski muzej pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Pisatelj se je rodil v revni kmečki družini 10. avgusta 1893 v Kotljah na Koroškem. Njegova mati je bila precej izobražena za tiste čase, ob večerih je otrokom brala, tako se je oblikoval njegov pripovedniški dar. Napisal je kar nekaj romanov, novel, črtic, zgodb in potopisov. Njegova najbolj znana dela: Samorastniki, Boj na požiralniku, Solzice… Kmalu po vojni se je vrnil v domači kraj že precej bolan. Umrl je 18. februarja 1950 v Mariboru. Lahko rečemo, da so njegova literarna dela večna. Obiskali smo še Prežihovo bajto, od koder je prekrasen razgled na Kotlje je spominski muzej slovenskega pisatelja.
Vodič nas je počasi priganjal, konec ogledov za ta dan.
Po zaključku smo se peljali mimo Raven na Koroškem in Prevalj do Šentanela pod Strojno, kjer se nahaja turistična kmetija Ploder. Tam smo bili postreženi z jedmi, ki so značilne za ta kraj. Sveže pripravljeno, okusno.
Po dobri hrani in klepetu smo se odpravili skozi Mežico in Črno na Koroškem proti domu.
Zapisala: Majda Šraj
