Delimo dobre želje in voščila

Miklavž se je poslovil in upajmo, zapodil vse parklje tja, kamor spadajo. Zdaj lahko pride Božiček, pa Dedek Mraz … Sicer pa je deček nekoč vzkliknil: »Miklavž ima pa atove copate!« In čarovnija je izginila.

Etnologinje smo skromne, ne potrebujemo čarovnij in razkošnih daril: želimo si le druženje, praznovanje in nekaj prijaznih, toplih besed. Zato smo se zbrale pri Narobetu. Najprej smo v naši sredi spet pozdravile Francko, ki se od jeseni z nami ne druži več v učilnici, saj je nedavno praznovala kar devetdeset let in ji ni lahko iz Kamnika priti v Domžale. Njej je bilo namenjeno slavje ob jubileju z najboljšimi voščili za dobro zdravje, Francka pa nas je počastila s čudovito torto in penino. Našega praznovanja se je udeležila tudi Vida, ki vselej sledi, kaj počnemo, pa čeprav tudi ona ne sedi več z nami v učilnici. Tudi Jana je velikokrat v mislih z nami in ko bo še bolj krepkega zdravja, se nam bo spet pridružila. Poslala nam je prijazna voščila in nas počastila z aperitivom. Vesele smo bile, da se nam je ob slavju pridružila tudi naša nova mentorica Tina Krašovic.

Animatorka Manica je sošolkam podarila fotografije prejšnjih druženj, za voščilo pa pesem Jenny Joseph Opozorilo, katere prva verza se glasita:

Ko bom stara, bom nosila vijoličasto

in rdeč klobuk, narobne barve in oblike …

Profesorica Majda je prebrala nekaj Razmišljanj dekliške vzgoje, povzetih po časopisu Jutro, št. 254, 30.10. 1937, med njimi tole:

»Katera rada od fantov sprejema darila, se bo osmodila«

Vsaka je dodala še kamenček k obdarovanju: keramični obesek za jelko, domači čaj, domače piškote, domačo marmelado, knjižico hišnih imen…Potem pa smo iz Sandine vreče ustvarjalnosti prejeli darila in skupno voščilo v verzih, ki ga želimo deliti z vsemi člani Društva Lipa:

 

Lepa beseda!

Lepa beseda je lahko dolga in kratka,

ljubka, vesela, spodbudna in sladka.

s srčnim namenom je podarjena,

v dobrem, sočutnem srcu je prebujena.

 

Včasih povedana je po tihem, na uho,

da v duši komu postane toplo,

včasih napisana, ker gre težje z jezika,

a šteje namen, ne oblika.

 

Lepa beseda lahko je najlepše darilo,

med ljudmi bi morala biti glavno vodilo,

saj dobra beseda spremeni vse na bolje,

vliva pogum, upanje in mnogo več volje.

 

Lepa beseda poveže ljudi,

Splete med srci nevidne vezi.

Zato večkrat kaj lepega komu povej

in svet s prijaznostjo vrti naprej!

(Sanda Volk)

Zapisala: Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije