Vabilo na debatni klub: Reinkarnacija
Vabljeni na debatni klub dne, ki bo potekal v sredo, 11. 1. 2023 ob 12. uri v prostorih Društva Lipa Domžale (Ljubljanska cesta 58). Tema debatnega klubo bo Reinkarnacija.
Kaj je reinkarnacija? Reinkarnacija je ponovno utelešenje neumrljive duše v drugo umrljivo telo. Duša naj bi se ponovno rojevala v ta svet, dokler se ne osvobodi spon karme.
Reinkarnacija ni samo domena vzhoda, ampak je bila tudi v začetkih krščanstva. V starejših krščanskih pisnih virih je bila večkrat omenjena. Ljudje so imeli Jezusa za enega od starih prerokov, ki je ponovno prišel. Tako so tudi razmišljali o Janezu Krstniku. V reinkarnacijo so verjeli tudi v Egiptu in stari Grčiji pri Platonu in v filozofiji Pitagore. V Pistis Sofiji govori Jezus, da duša pije napitek pozabe, ko se ponovno vrne na zemljo. Vendar ti spisi niso bili sprejeti v cerkveni kanon biblije. Leta 383 je dobil Hieronim (345-420), pisec biblije, od papeža Damaza I. nalogo, naj sestavi enotni latinski biblični tekst, imenovan Vulgata, ki je še danes prodajana kot nezmotljiva Božja beseda. Hieronim je imel približno 4860 grških rokopisov nove zaveze, od katerih se niti dva teksta nista ujemala. Teologi računajo, da je danes približno 100.000 različnih variant. Hieronim, ki je pri svojem delu spremenil okoli 3500 mest teksta v evangelijih, je papežu dejal: ''Ali se bo našel samo eden, ki me ne bo...na ves glas imel za ponarejevalca in verskega hudelca, ker si drznem nekatere stvari v starih knjigah, evangelijih, dodajati, spreminjati ali izpustiti?'' Kaj je izpustil in kaj je dodajal? Spremenil je vse pod pritiskom nalogodajaca papeža in je tako izginil nauk prvotnih kristjanov, ki je bil zelo razširjen do četrtega stoletja. Izpustil je vse dele, ki govore o reinkarnaciji in ponovnem utelešenju duše, kar je tudi priznal, ko je omenjal Origena (195 – 154), kjer je po njegovem nauku človeška duša menjala telo. (Epistula 16). V nekem drugem pismu pa najdemo izjavo:'' Nauk o ponovnem prihodu je iz starejših časov... oznanjan kot tradicionalno verovanje.''
Zaradi ponarejanja se je začela duhovna katastrofa in njen usodni tok še danes vpliva na ljudi z miselnostjo strahu in večnega pekla. Vendar pa je tudi danes v bibličnih tekstih še mogoče najti namige v obstoj reinkarnacije.
Po krščanskem nauku nastane duša ob spočetju. Kaj bo iz duše nastalo pa odloča samo eno bolj ali manj dolgo ali kratko življenje. Cerkev pravi, da kdor ne sprejme cerkvenih izročil, bo izključen in pogubljen v večnem peklu. Malo absurdno je dejstvo, da naj bi umrljivi starši ustvarili neumrljivo dušo.
Hindujci verjamejo, da se lahko duša ponovno reinkarnira v boljšo kasto ali pa se lahko celo vrne na živalsko raven. Nasprotno pa v budizmu verjamejo, da duša ne more pasti na nižjo stopnjo, ki jo je že dosegla.
Zelo veliko odtenkov razumevanja reinkarnacije je napisanih. Če omenim še srednjeveške rožne križarje, ki pravijo, da je človeška duša umrljiva kot njegovo telo in da se inkarnira samo duhovni princip ali takoimenovani mikrokozmos, ki je večen in je zaradi napake izgubil en del svojega jedra, zato mora vase prejeti novi del, to je človeka, da lahko postane popoln. Če človek sodeluje z inkarnirano dušo, se lahko odreši, drugače pa mora umreti in mikrokozmos mora poiskati novo človeško dušo in novo telo.
Uspenski v svojem delu celo pravi, da se vedno znova rojevamo v isto situacijo, istim staršem in ponavljamo isto življenje, dokler se ne naučimo tistega zaradi katerega smo se inkarnirali. Pravi tudi, da če duša po več inkarnacijah ne doseže napredka, umre.
Kaj je res in kaj ni? Kdo ima tu prav? Cerkev, ki je večino teksta prilagodila, da je lahko manipulirala z ljudmi?
Ali pa morda vsi skupaj živimo v veliki manipulaciji, ki se je niti ne zavedamo več?
Ogromno je tudi razlag kaj se z dušo dogaja na drugi strani.
Torej kaj se v bistvu reinkarnira ali inkarnira? Človeška duša ali duhovni princip mikrokozmos?
Ali smo umrljiva duša in kot nosilci duhovnega principa, to je božje slike, imamo možnost, da se odrešimo?
Kje tu najdemo smisel življenja?
Marija Dodič