S pesmijo in recitali počastili slovenski kulturni praznik

Mineva 174 let od smrti dr. Franceta Prešerna. Najbrž se je že kdo vprašal, od kdaj praznujemo Prešernov dan kot kulturni praznik? Proslava ob obletnici pesnikove smrti, je postala prvič veslovenska 7. februarja 1941 po sklepu osvobodilnega gibanja. 8. februar kot praznik slovenske kulture pa praznujemo od leta 1945, ko je v Sloveniji 8. februar postal državni praznik in dela prost dan. Smo edini evropski narod, ki ima uzakonjen dan kulture kot državni praznik. Prešernove nagrade, ki so imenovane po pesniku, pa so najvišje nagrade, ki jih lahko prejmejo umetniki za najkvalitetnejše dosežke minulega leta ali za svoj življenjski opus.

V čem lahko iščemo vzporednice med letoma 1849 in 2023? Tudi danes kot takrat prebira pesmi malo Slovencev, lahko celo sklepamo, da premalo. Vsekakor velja vzeti v zakup dejstvo, da je bilo izobraženih Slovencev takrat zelo malo. Prešeren je izdal Poezije v samozaložbi, kot jih tudi danes marsikateri pesnik.

Dobro poezijo piše malo ljudi. V čem je razlika? Smo imeli takrat boljšo kritiko? Danes je veliko ljudi visoko izobraženih, vendar se vsak peha za bogastvo, kultura pa je porinjena na stranski tir. Prešeren je zaradi kritik izbral svoje najboljše pesmi. Uril se je v najrazličnejših oblikah od gazel, soneta, sonetnega venca, umetne balade, umetne romance itd. Danes pesniki ustvarjajo povečini v prostem verzu. V šolah nimamo pesniške teorije. Včasih je vsak gimnazijec moral znati napisati pesem v določeni obliki. In kdo je bil Prešeren? Njegov sodobnik Franc Malavašič, kirurg, prevajalec in tudi sam pesnik pod Prešernovim vplivom, je o Prešernu zapisal kar zanimivo oznako:

"Prešérin se da priličiti labudu, kteri preganjan
in ranjen od nemilih viharjev osode po
samotnim jézeru življenja plava . . ."

V zvezi z njegovim pisanjem in življenjem je veliko poenostavitev, celo zmotnih oznak. Morda je prišel čas, ko je treba na novo ovrednotiti njegov odnos s Kopitarjem, Bleiweisom, Vrazom in drugimi sodobniki. Pa vendarle. Prešeren je pesniški genij, ki ga do danes še ni presegel nihče. O njem se učijo vsi evropski narodi kot o reprezentativnem romantičnem pesniku. Imel je talent, znanje, navdih in občutek za ritem in rimo. Pa se vprašajmo, ali ga razumemo? Ga cenimo, beremo, ali tako samo govorimo ob zaprti knjigi Poezij?

V Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale niso govorili o Prešernu ob zaprti knjigi, ampak so se poklonili našemu pesniškemu geniju z recitacijami literatk ter glasbeno spremljavo citrark skupine Kresničke ter kitarske skupine Tesare. Skupino citark in kitaristk vodi prof. Damjana Praprotnik, skupino literatk pa prof. Jana Ozimek, ki je pripravila tudi uvodni tekst, ki ga je prebrala ob vsakem nastopajočem.

Tako so se izmenjevaje slišale pesmi in recitacije. Milojka Lunar je recitirala Prešernovo pesem »Strunam«. Sledila je glasbena skupina citrark Kresničke ter kitarska skupina Tesare s pesmijo »Mrzel veter«. Recitacije Prešernove pesmi »Hčere svet« so prebrale Mira Smrkolj, Mija Jerman, Marta Smrkol, Prešerenovo pesem »Dekletom« pa je prebrala Janka Jerman.

Pesem »Zapuščena« je prebrala Mira Smrkolj, »Ukazi« pa Lili Jaševec. Citrarke in kitaristi so zaigrali pesem »Beli cvet«, sledila je Prešernova pesem »Kam«, ki jo je čutno prebrala Helena Kregar, pesem »Pevcu« pa je prebrala vodja Literarnega krožka Lipa Domžale prof. Jana Ozimek, za konec so Citrarke in kitaristke zaigrale še »Zalino pesem«.

Vse nastopajoče v Društvu Lipa Domžale združuje ljubezen do glasbe, ustvarjanje literarnih del in veselje ob delu, ki ga puščajo zanamcem, nam pa polepšajo dogodke, kakršnega smo posneli.

Video posnetek s prireditve ob kulturnem prazniku si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video; Miro Pivar