Zeliščarji na obisku v Radovljici

Ko pride v deželo pomlad, se z naravo prebudimo tudi ljudje in komaj čakamo, da naberemo prve zvončke, regrad, čemaž, da nas zjutraj zbudi ptičje petje in sonček prijetno pogreje.

Naša mentorica Katja Rebolj nas je povabila na prvo potepanje v letošnjem letu – v Radovljico.

Prvič smo se tudi odločili, da se na pot odpravimo z avtobusi in vlakom. Pot je bila še bolj zanimiva, ker se marsikdo od nas že dolgo ni peljal z vlakom.

V Radovljici nas je pričakalo toplo pomladansko sonce. Stari del mesta je lepo urejen, z izložbami, ki jih krasijo že velikonočni aranžmaji, vredni slikanja, kot ideja za okrasitev doma.

Na pročelju Čokoladnice pa napis, ki vabi: » Za srečo ni tablet, je pa čokolada!«

Katja se je dogovorila za kosilo v Hiši Linhart, na Linhartovem trgu, kjer nas je z vrhunsko kulinariko razvajal priznani chef Uroš Štefelin. Vsak krožnik je bil nekaj posebnega in vsak grižljaj pravo kulinarično doživetje.

Za slovo se je chef še slikal z nami in če bi se radi razvajali, ga obiščite.

Staro mestno jedro Radovljice se ponaša z najpomembnejšo srednjeveško in renesančno arhitekturo ter kulturno dediščino na Slovenskem. Tu se nahaja tudi Lekarniški in alkimistični muzej, ki je v družinski lasti družine, lastnice kozmetike Mioba.

Ob vstopu v lekarno te objame čudovito opojen vonj zelišč in dišečih olj, ki te vabi, da raziščeš notranjost in bogato dediščino zbirateljev.

Muzej ponuja obiskovalcem vpogled v minuli dve tisočletji svetovne farmacije, s poudarkom na razvoj na slovenskem ozemlju.

V njem je zbranih več kot 2000 predmetov. Lahko vidimo opremo lekarn iz 18. in 19. stoletja, zbirko italijanskih in španskih alborelov – okrašenih keramičnih posod za shranjevanje zdravil, lekakarniški in alkimistični laboratorij, zbirko možnarjev iz obdobja od 12. do 19. stoletja, tehtnice in uteži. V zbirki je 30 farmacevtskih knjig, izdanih med 15. in 19. stoletjem ter etnološka zbirka ljudskega zdravilstva na našem ozemlju.

Skozi muzej nas je vodila še zanimiva igra – 12. nalog, ki smo jih ob ogledu reševali in prejeli še diplomo za uspešno delo, ki nas bo vedno spomnila na prijetno druženje v Radovljici in nenazadnje na to, da smo se v vseh teh letih druženja pri zeliščarjih veliko naučili in to prakticiramo tudi v vsakdanjem življenju.

Pot domov je vedno krajša, čeprav enaka in poslovili smo se v pričakovanju novega odkrivanja lepot in narave naše lepe dežele.

»Rastlina je sveta, od korenine do cveta.« (Vlasta Mlakar)

Besedilo: Marina Kopač; Foto: Mimi Miklavčič