»Arrivederci, Roma« (»Nasvidenje, Rim«)

»Arrivederci, Roma« je marsikdo med nami mrmral na mirni in hitri poti domov (v noči iz 15. na 16. januarja) iz večnega mesta – Rima. A pojdi lepo po vrsti.

Na 3-dnevni izlet smo se člani društva Lipa odpravili v zgodnjih jutranjih urah 13. januarja. Kljub temu, da je bil petek (13-ega) je naša pot potekala srečno, brez zapletov in v zgodnjih popoldanskih urah smo prispeli na obrobje s soncem obsijanega skoraj 3-milijonskega mesta. Po ogledu  bazilike sv. Pavla izven obzidja smo se (ko je sonce že počasi zahajalo) ogledali še katakombe (starokrščanska podzemeljska pokopališča) sv. Kalista. Voden ogled v slovenskem jeziku je bil izredno zanimiv in slikovit; ko smo se vrnili iz podzemlja je nad mesto že padla tema. Prenočili smo v mestu Frascati (približno 20 km jugo-vzhodno od Rima).

Pred spustom v katakombe

V soboto zjutraj nas je sonce pospremilo v Vatikanske muzeje, kjer smo si lahko ogledali izredno bogate zbirke; nepozaben vtis pa je na mnoge najbrž naredila Michelangelova poslikava Sikstinske kapele.Popoldne smo se sicer zaman ozirali za papežem, a smo ga izkoristili za raziskovanje mogočne bazilike sv. Petra, kjer so bile še vedno postavljene jaslice (božično vzdušje pa je zaokrožila tudi mogočna jelka na trgu pred baziliko, ki jo je za pretekle božične praznike Vatikanu darovala Ukrajina). Mnogi smo se povzpeli tudi v vrh kupole in bili po prehojenih 320 stopnicah nagrajeni z veličastnim pogledom na »večno mesto«. Po »Cesti sprave« smo zapustili papeško državo in se mimo Angelskega gradu odpravili na trg Navona, kjer je mogočen Berninijev vodnjak »štirih rek sveta«. Preden smo sobotno potepanje zaključili ob vznožju španskih stopnic smo si ogledali še Panteon (najbolje ohranjena antična stavba v Rimu) ter v vodnjak Trevi vrgli kovanec ter si s tem zagotovili ponovni obisk italijanske prestolnice (legenda namreč pravi, da se tisti, ki vrže kovanec v ta mogočen vodnjak skoraj gotovo vrne).

Pogled iz kupole bazilike na trg sv Petra ter cesto sprave (Vatikan)

V nedeljo zjutraj smo najprej obiskali baziliko sv. Janeza v Laternu in nato še cerkev sv. Petra v vezeh, kjer je moč občudovati Michelangelov kip Mojzesa. Najbrž je tudi topel in sončen dan botroval množici ljudi, ki se je (tako kot mi) čudila eni najprepoznavnejših stavb v Rimu – Koloseju. Povzpeli smo se na Kapitol (ker naj bi po legendi Romul ustanovil mesto), kjer nas je pozdravil kip volkulje, ki hrani dvojčka Romula in Rema. Mimo spomenika Viktorja Emanuella II (simbol italijanske državnosti), smo se namenili še proti vladni palači ter zgodnje popoldne ponovno sklenili na španskem trgu pri španskih stopnicah. Domov smo se vrnili v zgodnjem ponedeljkovem jutru.

Kolosej

Tudi v prihodnjih mesecih bomo potovali: v Celje (februar), v Strasbourg (marec), na Madeiro (maja); jeseni pa še na Šrilanko.

Avtorica besedila in fotografij: Mojca Korošec