Ko se upokojimo in se poslovimo od sodelavcev, stopimo v novo obdobje. Sprejeti moramo nov način življenja. Pravimo, da stopimo v tretje življenjsko obdobje. To nam prinaša veliko negativnih in tudi pozitivnih sprememb. Vsi smo doživljali to, da so se zrahljale vezi z nekdanjimi sodelavci, da nimamo več pomembne vloge v družbenem življenju in da se nam prazni družinsko gnezdo. To obdobje nam prinaša tudi mnoge dobre - pozitivne spremembe. Imamo več svobode, več prostega časa, in lahko počnemo in ustvarjamo tisto kar v času zaposlitve nismo mogli.
Prvi program za bogatejšo jesen življenja starejših sem pripravila pred več kot 20 leti. Nekaj let kasneje, ko sem tudi sama postala upokojenka, smo leta 1997 imeli ustanovni občni zbor. Vesela sem, da so nekateri udeleženci tega ustanovnega občnega zbora še vedno aktivni člani Lipe.
Prvo leto je društvo delalo v okviru Delavske univerze. Drugega decembra 1998 smo stopili na samostojno pot. Ob tej priliki se želim zahvaliti vsem, ki so mi pomagali orati prve brazde razvoja naše Lipe. Posebna zahvala velja prvi tajnici društva Ivanki Zajc Černe, Anki Cerar, ki je poleg drugih aktivnosti vseskozi vodila računovodske naloge, Zlatki Levstek, ki je pričela in še vedno bogati našo literarno dejavnost, Eli Košir, ki je položila temelje naše športne dejavnost, Silvi Mizerit, ki je lektorirala in strokovno uredila vse naše literarne zbornike, Janki Jerman, ki svoje organizacijske in ustvarjalne sposobnosti nesebično deli med člane našega društva, Miri Jarc, eni prvih članic Lipe, ki je pomembno poskrbela za povezavo domžalskih in kamniških članov, žal že pokojni Mariki Sešek, ki je s svojo umirjenostjo in razgledanostjo usmerjala moje večkrat prehitre reakcije, Albertu Mizerit, ki je programiral računalniški program, ki ga še vedno uporabljamo. Zahvala velja tudi in našim predavateljem, ki so položili temelje izobraževalne dejavnosti: Dušici Kunaver, Veri Leban Sambolec, Mojci Vilar in žal že pokojni Meti Kompoš.
Ob koncu se želim zahvaliti za dobro sodelovanje in strokovno delo članom predavateljskega aktiva in vam dragi animatorji in člani Lipe. Mislim, da smo s skupnim delom popeljali Društvo Lipa med največje in najboljše UTŽO Slovenije.
Spoštovani, po več kot dvajsetih letih priprav in organizacije izobraževalnih, kulturnih, športnih in humanitarnih dejavnosti Društva Lipe, želim predati te naloge v druge roke. Prepričana sem, da je gospod Marijan Ravnikar najboljša kadrovska zamenjava. Njegova življenjska in poslovna pot ni bila posuta s cvetjem. Z vestnim delom in študijem ob delu je napredoval od galanterijskega delavca do namestnika ravnatelja v Srednji šoli Domžale in ima tudi bogate strokovne in družbeno-politične izkušnje in povezave.
Marjan, želim ti veliko uspeha in pozitivnih sprememb pri vodenju naše Lipe. Prepričana sem, da boš čez dvajset let naslednjemu predsedniku izročil Lipo še v boljši programski in finančni kondiciji kot ti jo sedaj izročam tebi jaz.
Metka Zupanek
Domžale, 29. marca 2017