Od severnega, preko centralnega do južnega Vietnama
Skupina članov Društva Lipe smo se v februarju 2018 odpravili na pot v daljni Vietnam. Čeprav se starejše generacije Vietnama spominjajo le po grozoviti, nespametni, 17 letni vojni do leta 1974, je to danes hitro razvijajoča, vse bolj sodobna in turistično naravnana dežela.
V glavno mesto Hanoj z 8 mil. prebivalcev smo prispeli na predvečer Kitajskega novega leta, ki je prav takrat prestopilo v leto psa. Spoznali smo tradicionalne navade v času praznovanja, ki poteka kar 6 dni ter njihovo kulturo, ki je v mnogih primerih drugačna, kot je naša.
Ogledali smo si mavzolej očeta naroda Ho Chi Minha in njegovo skromno življenje v bližnjem muzeju, pagodo na enem stebru in v gledališču edinstveno predstavo vodnih lutk.
Vožnja z ladjico po Halong Bay ali Zmajevem zalivu, ki je pod zaščito Unesca, z več kot 1200 apnenčastih otočkov in prenočevanje na ladji, je bilo za nas prav posebno doživetje.
S spalnikom smo potovali do centralnega dela Vietnama in nato z avtobusom do ostankov zgodovinskih opomnikov, ki so prav tako pod zaščito Unesca v mestu Hue in HoiAn. Med vožnjo so mimo nas bežale tradicionalne vasice, riževa polja ter polja povrtnin in razni nasadi tropskega sadja in kavčuka.
V južni del Vietnama, v gospodarsko središče Ho Chi Minh City (staro ime Sajgon) smo prispeli z notranjim letom. Pozdravila nas je urbana džungla, ki je tudi gospodarsko in poslovno središče, z 9 milj. prebivalcev. Tako kot na severu, so bile tudi tukaj neskončne reke motoristov, ki so se vile po mestnih ulicah, in dajejo mestu značilen zvok in utrip. Ogledali smo si muzej Vietnamske vojne z dokumentacijo, ki priča o vojnih grozotah in njenem poteku, palačo ponovne združitve, zunanji del katedrale Notre Dame, ki spominja na čase francoskega kolonijalizma. V mestnem centru smo obiskali še največjo pokrito tržnico, pravi raj za nakupovanje, še posebej za vešče pogajalce.
Potovanje smo nadaljevali do obmorskega turističnega resorta v kraju Mui ne.
Še pred vzhodom sonca smo se napotili na puščavske sipine in v veliko ribiško vas ter na izvir rdeče reke. Vtise in doživetja s poti smo zbirali in sestavljali ob počitku v resortu z bazeni in na plaži Vietnamskega morja.
Navdušili so nas ljudje, njihova umirjenost, delavnost, spoštljivost, prijaznost in poštenost. Čustva zamere in maščevanja ne poznajo. Živijo za danes in za prihodnost. Njihova gesla so: mir, prijateljstvo, razvoj, sodelovanje… Ves čas smo se počutili dobrodošli in povsem varni. Varno pa smo znova tudi mi doma, a je marsikoga od nas pretresla visoka temperaturna in delno tudi časovna razlika, ki jo počasi usklajujemo.
Kamnik, 3.marec 2018
Anica Justinek