Drugo srečanje bo 13. 11. 2018 ob 16. uri.

Nadaljevali bi z vprašanjem, zakaj nismo svobodni. Kako na svobodo vpliva strah, religija, navezanost na sedanjost, naše misli, želje in čustva?

Svobodno bitje ne obsoja ne sebe niti drugih. Kajti, če obsojamo sebe, bomo obsojali tudi druge. Modrost je v sprejetosti svoje nepopolnosti. Tedaj, ko sprejmemo sebe takega kot v resnici smo, samodejno sprejmemo druge in jim tudi odpustimo.

Vsaka navezanost omejuje.

Vedno živimo svoje odločitve. Kako svobodne so? Niso svobodne, kajti nobena odločitev ni produkt svobode, če smo sami nesvobodni. Svoboda nima meja, ne kraja in ne časa. Ne da se je ujeti v nobeno misel, v nobeno čustvo, ker potem ne bi bila svoboda. Svoboda kot taka, je največkrat samo družbeni dogovor. Ali morda kaj drugega?

Any Rand je dejal:

Kadar ugotoviš, da za izdelavo česarkoli potrebuješ dovoljenje tistih, ki ne proizvajajo ničesar, ko se zaveš, da se denar priliva tistim, ki ne trgujejo z blagom, ampak s privilegiji; ko opaziš, da mnogi obogatijo s podkupninami in vplivi, ne pa z delom, ter da te zakoni ne ščitijo pred njimi, temveč da varujejo njih pred tabo; da je korupcija nagrajena in poštenost postane osebno žrtvovanje, potem lahko rečem, brez strahu pred zmoto, da je tvoja družba obsojena...

• Ali nas družba bolj zasužnjuje kot osvobaja?
• Ali je možno biti svoboden v družbi na pragu enaindvajsetega stoletja?
• Ali smo dovolj majhni, da priznamo svojo nemoč pri tem, da bi zaživeli kot svobodno bitje?
• Ali nas pri tem vsaj kaj podpira?

Predsednik Društva Lipa-Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale
Marjan Ravnikar