Rekreativno kolesarjenje
Četrtek je dan za kolesarjenje. Od junija do konca septembra se zbiramo ob osmih, maja in oktobra pa ob devetih na mostičku čez Kamniško Bistrico v Spodnjih Jaršah. Stalna ekipa osmih do desetih kolesark, včasih tudi do petnajst, pridno nabira kilometre po okoliških poteh. Spomladi je začetek na krajše razdalje, s poletjem si privoščimo tudi daljše ture. Letno prevozimo od 800 do 1000 kilometrov.
Začetek kolesarstva sega v leto 1999, ko so navdušeni pohodniki začutili potrebo po še dodatni rekreaciji. Našli so jo v kolesarstvu. Ko se je v obeh smereh članstvo pomnožilo, je v letu 2003 prišlo do odločitve o osamosvojitvi kolesarstva. Vsako leto so se spreminjali tudi obrazi. Nekaj najbolj navdušenih še sedaj redno poganja pedale.
Prvi skok do Kamniške Bistrice v letu 2002 je bil le začetek v vse zahtevnejše podvige. V letu 2005 smo se podali na kolesarske maratone v okviru akcije Olimpijskega komiteja Slovenije - Slovenija kolesari. Udeležili smo se maratona ob občinskem prazniku Domžal, družinskega maratona Franja in se za višek sezone odpeljali na samostojen izlet s kolesi do Bleda. Od takrat je udeležba na maratonih postala že stalnica. Res je, da žal vsi ne doživljajo vzdušja na prireditvah, kjer se več sto ali tisoč ljubiteljev kolesarstva odpravi na pot in zadovoljni prispejo na cilj po 30 ali 50 in še več kilometrih. Ovira za še številnejšo našo udeležbo so težave s prevozom do prireditve. Še eno nalogo smo izpolnili v letu 2005. Obiskali smo vsa občinska središča Podjetne regije. Povsod smo bili lepo sprejeti in si za spomin pridobili občinske žige. Leto 2006 je bilo bolj nesrečno. Kar trije naši člani so utrpeli posledice padcev in bili prikrajšani za nekaj užitkov preostanka sezone. Kraji maratonov v Prekmurju, na Štajerskem, Dolenjskem in na Primorskem so res privlačni za enodnevne izlete. Letos smo že kolesarili na maratonih v Domžalah, Novem mestu, Šujici pri Dobrovi, na Franji, v Celju in še imamo nekatere v programu. Jeseni Ptuj in Moravske Toplice, še prej pa Kostanjevica na Krki. Letošnji izlet je bil nadaljevanje tistega izpred dveh let, ko smo prišli do Bleda. Tokrat smo kolesarili od Bleda po dolini Radovne do Mojstrane in naprej mimo Kranjske Gore do Planice. Tam smo prespali in se naslednji dan vračali do Mojstrane. Kolesarili smo še do slapa Peričnik in nazaj, potem pa z avti domov. Bilo nas je res le šest, vendar smo bili zadovoljni, da smo izpolnili novo točko našega letnega programa.
Kolesarjenje ni namenjeno samo poganjanju pedal in nabiranju kilometrov, pač pa je to tudi družabno srečanje in izmenjevanje različnih pogledov na dogodke okoli nas. Ob počitkih in ob okrepčilu na vsaki turi se ustavimo, razplete se pogovor o tem in onem, dokler ni čas za odhod. Vsako leto konec oktobra zaključimo kolesarjenje s srečanjem ob pogrnjeni mizi. V pogovoru obnovimo preteklo sezono in si zadamo cilje za naprej. Razidemo se z željo po novem začetku spomladi in z ugotovitvijo, da nam ni žal časa in truda, da se zberemo vsak četrtek in poženemo kolesa po naši lepi deželi.
Bojan Mavko
