ŽIVA VODA

…je gotovo tudi Pšata, ki izvira pod Krvavcem v vasi Pšata in se izliva v Kamniško Bistrico pri vasi z enakim imenom. V zgornjem toku je še posebej čista. Ko pa se razbesnijo nevihte, pa ima pravi hudourniški značaj. Zato je v zgodovini, lani pa še posebej, hudo poplavljala, čeprav je bil zgrajen razbremenitveni kanal. To je samo izhodišče za zelo lepo predstavitev filma Branke Urbanija z naslovom Ukročena trmoglavka - življenje ob Pšati. Bila je gostja skupine etnologija, pridružili pa so se še drugi člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Društva Lipa, Domžale.

Dragoceno je, da se v filmu zlasti starejši domačini spominjajo, kako so živeli ob tej reki, ki se vije skozi pet občin. Opisujejo jo kot nepredvidljivo, a hkrati kot vodo, ki je gonila mlinska kolesa, čuvala Mengeš, prastaro naselje, pred turškimi vpadi, saj je bila del obrambnega sistema. Ob Pšati so se zbirale perice. Pozimi so lomili led, imenovan kore, za mesarije. Tak led je v podzemnih ledenicah dolgo zdržal. Danes je ob Pšati le še en  blizu izliva delujoč mlin, imenovan Feliks.

Pšata je bila ob okljukih z globljo vodo tudi raj za otroke, ki so se v njej kopali, gugali na spletnih viticah z brega na breg, pozimi pa tudi drsali. Voda in njene skrivnosti burijo domišljijo in pletejo stare pripovedi: kje se skrivajo vile, škrati, katero deklico je ugrabil povodni mož. »Ta stari« pa so priredili celo vaterpolsko tekmo Suhadole – Vrhpolje…

Povodje Pšate je bil  čudovit naravni rezervat živali in rastlin, voda pa ribjega življa in rakov. Z onesnaženjem je teh živali manj. Z izsuševanjem razlivnih polj, regulacijo in pozidavo so se skrčila mokrišča, vendar v trzinski gmajni še najdemo močvirski tulipan, več vrst rosik, pravijo pa, da tudi lepi čeveljc. V Loki pri Mengšu pa raste star topol, ki ima vrhnji obseg kar pet metrov.

Udeleženci smo bili zelo veseli te predstavitve in smo avtorico nagradili z aplavzom.

Manica Perdan Ocepek, animatorka skupine etnologija