Objem v besedi in sliki Mije in Boža Stupice

Zakonski par Stupica, Mija je pesnica, Božo grafični oblikovalec, rezbar, kipar in slikar, sta združila moči in pokazala občinstvu svoje skupno delo. V Pungartnikovi hiši v Lukovici je namreč v petek, 27. maja 2022, potekala predstavitev Mijine pesniške zbirke LE OBJEM in Božova razstava pastelov OBJEM.

Objem je. Topel in srčen. V vsaki Mijini pesmi je nekdo klican, da pride v bližino, objem. To je Ljubezen. Dva človeka z roko v roki z močjo tišine. Otrok, ki je rojen iz matere, večno privezan na popkovino skrbi in nežnosti. Objem je dihanje zraka v istem prostoru, ki veže misli, skrbi in dejanja. Ta zbirka pesmi in razstava pastelov je zato objem dveh; pesnice Mije in oblikovalca Boža Stupice.

Odprtja razstave in predstavitve pesniške zbirke v Pungartnikovi hiši so se udeležili županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, lektorica pesniške zbirke in spremne besede prof. Anica Grilj, akademski slikar Blaž Slapar in Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. V kulturnem programu so pesmi avtorice Mije Stupica prebrale Neja Dragar, Tina Žavbi in Zoja Dragar, za več glasbenih vložkov pa so poskrbeli fantje Klape Sidro. Seveda je bila dvorana polna sorodnikov, prijateljev in prijateljic ter sodelavcev obeh avtorjev dogodka.

Ustvarjanje Mijo in Boža duhovno izpopolnjuje in krepi. Ob včerajšnjem dogodku je tako marsikdo spoznal njuno sporočilo. Mija že nekaj let ustvarja v okviru Literarnega krožka v Društvu Lipa Domžale, Božo pa tudi že nekaj let ustvarja umetnine iz lesa, siporeksa, gipsa … Po novem ustvarja pastele, za katere uporablja samo prste in krede. Oba umetnika sta v sebi odkrila speče talente in nesanjane sanje. Talenti so ob umirjenemu jesenskemu življenju privreli na plan, da se razdajo širšemu občinstvu sokrajanov, lukovški dolini in naši domovini.

Ideja za njun skupni projekt se je rodila nekega lepega pomladanskega popoldneva na kavi. Takrat še sama nista verjela, da bosta dogodek izpeljala, pa vendar jima je na koncu uspelo. Mijina pesniška zbirka je plod nekajletnega sodelovanja v Literarnem krožku Društva Lipa Domžale, zbirka pa je razdeljena na tri sklope. Prvi sklop je posvečen našemu planetu, zemlji, za katero mislimo, da je naša last, pa nam je le dana v uporabo. Vse njene dobrine in lepote, so namenjene dobremu in srečnemu življenju njenih prebivalcev. Drugem sklop zbirke govori o Mijinih najbližjih, tretji sklop pa govor o iskanju, razumevanju in sprejemanju sebe. Razstava pastelov pa je tudi enkraten primer razkazovanja čustev, ki se končajo v objemu. Pa naj bo to objem dveh odrasli, objem otrok, objem odraslih z otroki, objem steklenice …

Zbrane je nagovorila mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica, ki je med drugim dejala, da na ta večer v okviru majskih praznovanj in srečanj, s srcem pozdravlja izjemen in izviren kulturni dogodek, ki ga v pesniški in likovni objem združujeta zakonca Mija in Božo Stupica: “Bogat mozaik naše razvejane kronike ljubiteljskih biserov ograjujeta močno sled svojega intelektualnega in duhovnega bivanja svojih jesenskih let. Gospa Mija s svojim pesniškim doživljanjem gospod Božo z lirično paleto mavričnih preigravanj impresivne narave in trenutnih podob človeških postaj”.

Profesorica Anica Grilj, ki je pesniško zbirko lektorirala, spisala pa je tudi spremno besedo – popotnico zbirki, je med drugim dejala: “Običajno mislimo, da sta v objemu dva človeka, ki se srečata, hodita skupaj, se poslušata, smejeta, jokata. Včasih se ne srečata, ne slišita. Pogosto je to le odmev korakov, ki gredo mimo. To so tudi neizgovorjene besede, ki se zadrgnejo v grlu, pa čeprav bi eden od njiju rad spregovoril, čutil z drugim, slišal njegovo besedo. Prav zato besede Mije Stupica kličejo ljudi in pripovedujejo zgodbe. Iz oddaljene tišine opozarjajo na neobjeme, na daljavo, ki nastaja med ljudmi zaradi ustaljenih navad, zazrtosti vase, hitenja, srčnih prepadov.”

Zbrane je nagovoril tudi slikar Blaž Slapar, ki je povedal, da ima Božo za seboj lepo zgodovino. “Veliko njegovih grafičnih del je romalo tudi v Moravško dolino, kjer sem doma, zato smo otroci občudovali njegove izdelke. Božo je namreč grafično oblikoval embalaže za veliko podjetij v osrednji kakor tudi širni Sloveniji in bivši državi. Pred leti je imel Božo razstavo svojih grafičnih del, ki sem se jo tudi ogledal. Na razstavi sem tako spoznal človeka, ki je naredil globok vtis name. Likovniki in umetniki dostikrat ne poznamo ljudi, ki so v ozadju nekih odličnih izdelkov. To je nekaj lepega, kar obstaja, še lepše pa je to, da vaše ustvarjanje delite s svojo ženo. Tudi jaz imam ženo, ki me podpira, zato poznam ta občutek, ko ležiš v postelji, iščeš likovni problem, imaš eno zasnovo za plakat, nimaš še prave ideje, potem pa se pogovarjaš in se tudi žena kaj spomni in že je tu dobra ideja,” je dejal Blaž Slapar.