Mesec maj
je tisti, ki »na ogled postavi« vse, kar se je v preteklem šolskem letu dogajalo, pripravi razstave, postreže z letnimi koncerti in predstavitvami folklornih skupin…Tako je bilo tudi 14. In 15. maja letos, ko je Folklorna skupina France Marolt v sodelovanju z APZ Tone Tomšič pripravila poklon svojemu ustanovitelju. Lansko leto je minilo sto trideset let od njegovega rojstva prav v naši soseščini, na Brdu pri Lukovici, sedemdeset let od smrti, hkrati pa tudi osemdeset let od znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora med okupacijo decembra 1941, ko se je zbor s pesmijo Lipa zelenela poslovil od Slovencev in napovedal kulturni molk. France Marolt se je rodil v glasbeno nadarjeno družino. Njegov oče je bil učitelj in vodil je pevski krožek, poleg tega pa je bil tudi organist v farni cerkvi na Brdu. Kasneje se je družina preselila v Ljubljano, kjer je France obiskoval gimnazijo. V teh letih je s sošolci ustanovil oktet in ga tudi vodil. Prvo glasbeno izobrazbo je dobil v domači hiši, pri očetu, ki ga je seznanil s teorijo in harmonijo. Pri Antonu Foersterju je končal Orglarsko šolo in obiskoval tudi šolo Glasbene Matice pri Mateju Hubadu. Folklorno gradivo je začel zapisovati leta 1931 v Beli krajini. Leta 1933 je nadaljeval začeto delo in v Ziljski dolini zbral veliko število ljudskih pesmi in obredov, ki jih je kasneje izdal v samostojni publikaciji.
Zaradi težkih koronskih časov je bila prireditev lahko šele letos, in to dvakrat, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Nekaj etnologinj si je to čudovito predstavo pesmi in plesov ogledalo, saj smo lahko na odru videli že generacijo vnukinje ene od njih. Trije pari so se najprej zavrteli, tako kot leta 1964 na odru SNG Opera, v Ziljskih svatbenih plesih (priredba koreografije F. Marolta dr. Tomaž Simetinger). V naslednji točki je APZ Tone Tomšič poustvaril Lipo, kot se je to zgodilo pred več kot osemdesetimi, usodnimi leti. Ovo selo zdravo i veselo (koreografija Luka Koprivnik) predstavlja peto in plesno uskoško dediščino Bele krajine. Moški in ženske v temnih oblekah in žene s pečami na glavah so plesali Plese ljubljanskega predmestja (koreografija Mirko Ramovš). Koroška ohcet (koreografija Luka Koprivnik) z Obirskega nam je predstavila simbolni prehod v zakonski stan. Frodljar, Bruljar, Braja (Tomaž Simetinger) so plesi kot plod novejših terenskih raziskav Posočja, posebej zatolminskega kola, in segajo v pustni čas, imena pa pomenijo like – šeme. V slovenskih pokrajinah so plesali tudi mazurke in v koreografiji z naslovom Tri mazurke (Tomaž Simetinger) so plesalci oživili primorsko, koroško in gorenjsko različico. Plesne dele so povezovali tudi spomini nekdanjih plesalcev, pripovedi snovalcev in raziskovalcev razvoja te folklorne skupine. Vrhunsko plesno in peto predstavo so maroltovci zaključili z izročilom Starega trga ob Kolpi (Mirko Ramovš), in sicer pripovedna pesem o ugrabljenem Jezusu, dve plesni in ena pesem z ljubezensko tematiko. Dolgotrajen aplavz je privabil na oder vse ustvarjalce, koreografe in glasbenike – vse je bilo res en sam velik poklon Francetu Maroltu.
Zapisala: Manica Perdan Ocepek, animatorka skupine etnologija
Fotografije: https://marolt.si/
