Vabilo na 4. srečanje debatnega kluba
Vabljeni na četrto srečanje debatnega kluba, ki bo v prostorih Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale potekalo v sredo, 15. februarja 2023, ob 12.uri.
Naj nas ta zgodba neznanega avtorja spodbudi k debati o današnji poplavi informacij, na katerih gradimo svoja prepričanja. Ali smo postali družba brez kritične misli?
Nekaj let po mojem rojstvu je moj oče srečal tujca, ki je pravkar prispel v naše mesto. Oče je bil že od vsega začetka navdušen nad prišlekom in ga je hitro povabil k naši družini. Neznanca smo hitro sprejeli in od takrat živi pri nas.
Ko sem odraščal, nisem nikoli dvomil o njegovi vlogi v naši družini. V mojem otroštvu je imel posebno mesto. Starši so me vzgajali komplementarno: mama me je naučila razlikovati med dobrim in zlim, oče pa ubogljivosti. Ampak tujec, bil je pripovedovalec. Ure in ure nas je navduševal s svojimi dogodivščinami, skrivnostmi in komedijami.
Ko sem želel izvedeti kaj o politiki, zgodovini ali znanosti, on je vedno poznal vse odgovore o preteklesto, razumel je sedanjost in celo zdelo se je, da lahko napoveduje prihodnost! Mojo družino je peljal na prvo veliko nogometno tekmo. Spravljal me je v smeh in žalost. Neznanec ni prenehal govoriti, a očeta to ni motilo.
Včasih je mama tiho vstala in odšla v kuhinjo, kjer je bilo tiho in mirno, mi pa smo drug drugega utišali, da bi slišali, kaj nam ima tujec za povedati. Danes se sprašujem, ali je mama kdaj molila, da bi neznanec zapustil naš dom.
Oče je vodil naš dom z določenimi moralnimi standardi, toda tujec se nikoli ni čutil dolžnega, da jim sledi. Vulgarne zgodbe, na primer, pri nas niso bile dovoljene. Ne od nas, ne od naših prijateljev, ne od obiskovalcev
Naš dolgoletni obiskovalec pa je gladko prišel skozi z kletvicami, ki so mi parala ušesa in spravljala v jezo očeta in mamo. Oče ni dovoljeval obilne uporabe alkohola, vedar nas je neznanec spodbujal k rednemu pitju. Kajenje je naredil privlačno, cigare gentlamenske in ustnike prefinjene.
O seksu je govoril svobodno, celo preveč. Njegovi komentarji so bili včasih provokatnivni, včasih sugestivni, včasih pa preprosto brez sramni.
Danes vem, da so moje razumevanje ljubezenskih odnosov v veliki meri oblikovale zgodbe tujca. Dan za dnem je neznanec nasprotoval vrednotam mojih staršev, vednar so ga redkokdaj utišali. In NIKOLI ga niso prosili, naj zapusti našo hišo.
Več kot 40 let je minilo, odkar se je v življenje naše družine vselil neznanec. Zelo hitro se je prilagodil, zato danes ni videti niti približno tako očarljiv kot na začetku. Toda tudi če bi danes stopil v hišo mojih staršev, bi ga še vedno našel sedeti v svojem kotu in čakati, da ga nekdo posluša, da se z njim pogovori, medtem ko mu kaže svoje slike.
Kako je ime neznancu?
Mi smo ga preprosto imenovali – TV.
Vmes je dobil tudi ženo. Imenujemo jo računalnik.
Njunemu prvemu otroku rečemo mobilni telefon.
Njunemu drugemu pa Facebook.
Marija Dodič