Pust in praznovanje pri etnologinjah

Jutri, ko boste tole brali, bo … »klel neki mlad učenec PUST na pepelnično sredo« …

Etnologinje, čeprav zdesetkane zaradi zdravstvenih težav in zdravniških pregledov, ne moremo kaj, da ne bi obeležile tudi tega norčavega praznika. Združile smo ga s praznovanjem že precej preteklega Marjaninega in bodočega Marijinega rojstnega dne. Naša mentorica Tina je pohitela s svojimi urbanimi povedkami in njihovimi značilnostmi. Mimogrede, močno nas zanima, ali kdo ve, zakaj se hiša pod Postovko na prevalu ceste med avtocestnim priključkom in Virom imenuje »Vila Satan«. Sprejemamo kakršnokoli razlago, tudi pisno, ki nam jo lahko pustite pri Mimi v pisarni Društva Lipa. Do sedaj so se vsi vprašani izmikali pravemu odgovoru, hiša, ki ji pravijo »vila«, pa še zdaleč ne more nositi tega imena …

Tokrat se nam je pri uri pridružila tudi Nika Vrenjak, Radomljanka, ki študira na Filozofki fakulteti v Ljubljani pedagogiko in andragogiko. Pri društvu Lipa bo opravljala obvezno prakso. Etnologinje smo se ji predstavile in povzele, kaj je tisto, kar nas povezuje v trdno, prijateljsko skupino, ki vztraja pri Društvu Lipa že poldrugo desetletje. Naši gostji je bila zelo všeč dinamika v naši skupini, zato je obljubila, da se nam bo še pridružila.

 

Ko je torej minil uradni, šolski del, smo najprej slišale pesmico O Jurčku iz igre Pavla Golije, igre naše mladosti, ki kliče po pomladi (uglasbil A. Vodopivec, saj pust preganja zimo:

So lepe rožice in sonček,

in lepa, lepa je pomlad;

in sladek, sladek je bombonček,

še slajši je naš Jurček zlat.

 

Naš Jurček je sonček,

naš Jurček je zlat,

sladak kot bombonček,

ga vsak ima rad.

 

Lepo nam je tukaj,

spet bomo prišli,

zapojmo vsi skupaj,

naj Jurček živi.

 

Potem je seniorska različica Jurčka v »imenu celega razreda« voščila slavljenkama, onidve pa sta razgrnili prt in ponudili slastne pustne krofe …

Manica Perdan Ocepek