Abstraktna imena so ženskega (slovničnega) spola

kot so svoboda, pravica, demokracija enakost, solidarnost…(Slapšak, S. Panoptikum, RTV SLO, 2. 3. 2023).

Kako torej lahko ob 8. marcu govorimo o teh abstraktnih pojmih? Mogoče tako, da jih do vrha napolnimo z močno, povedno vsebino, ki se ne dotika samo žensk, ampak vseh ljudi.

Svoboda ni samoumevna, kar so dobro vedele vse interniranke v taboriščih, ki so se med drugo svetovno vojno tam znašle zaradi svobodoljubja, domoljubja in upora.

Svoboda govora je čislana kot vrednota in hkrati čedalje bolj zlorabljena. V medijih, še posebej v anonimnih objavah na spletu, so skupaj z njo pozabljene vrednote: resnica, spoštovanje, argument…Pozabljamo, da ima naša svoboda svojo mejo, in sicer tam, kjer se sreča s svobodo drugega.

Pravica je to, da lahko volimo in smo voljeni/e, kar velja za ženske na slovenskem ozemlju šele od leta 1945 dalje.

Pravica do šolanja, torej do izobrazbe, bogati družino, otroke in rodove, ki prihajajo. Učiti se je veselje in vseživljenjska izkušnja. Ukrajinski otroci so postali begunci v drugih državah in nimajo pravega pouka v maternem jeziku. Afganistanska dekleta ne smejo več v šolo, Iranke so zanetile upor proti avtoritarnosti režima…

Pri nas imamo še iz časa Jugoslavije ženske pravico do ginekologa na primarni ravni, naši otroci pa do pediatra, česar niso takrat imeli niti na Danskem. Zato nobena bolnišnica pred nekaj leti ni zavrnila begunke, ki so jo vrgli iz kombija, odpeljali dalje, ona pa je ob cesti povila deklico… Na področju preventive imamo program Evropa dona, ki je presejalni test raka dojk.

Demokracija je edina organiziranost družbe, ki omogoča vsaj formalno udeležbo vsakogar. Nekatere občine pri nas so že poskusile s participativno demokracijo: krajani prispevajo ideje in projekte, ki jih uresničujejo z določenim deležem občinskega proračuna.

Enakost je res težko dosegati, ko je v povprečju držav Evropske skupnosti ženska še vedno za 17% manj plačana kot moški. Enakost postane spotika, ko ženska zasede vodilno mesto v družbi. Sprašujejo se, kaj tam počne, ali je dovolj sposobna, če je »prav oblečena«… Če se poda v akademske vode, ji očitajo »intelektualno pretencioznost« (Shcnabl, A., Panoptikum, RTV SLO, 2. 3. 2023). Slavenka Drakulić govori o tem, da žensko še vedno najprej dojemajo glede na zunanjost, ko pa se postara, pa postane v družbi nekako »nevidna, dostikrat pa tudi revna«. Zato nam ostane edino solidarnost.

Solidarnost generacija slušateljic in slušateljev Društva Lipa, Domžale živi že od mladih nog. To je del naše vzgoje za skupnost, za katero upamo, da se bo prenesla v naslednje rodove. Ni nam treba razlagati, kako si pomagati med seboj, kako pomagati otrokom, družini in prostovoljno pomagati tudi drugim potrebnim. Tega razdajanja je bilo vsa pretekla leta zelo veliko. Solidarni smo tudi med seboj, prijateljsko si pomagamo, ko je treba. Naj ostane tako!

Iskrene čestitke ob osmem marcu!

Zapisala Manica Perdan Ocepek