Vabilo na 5. srečanje debatnega kluba

Objavljeno .

SEO1236 thumbPeto srečanje debatnega kluba bo v sredo, 15. marca 2023, ob 12. uri v prostorih Lipe.

Ali sploh živimo? Ali se življenja zavedamo?

Večino dneva nam naše misli uhajajo v preteklost ali v prihodnost. Delamo načrte, smo v skrbeh...

Biti živ in živeti pomeni, biti to kar si, tukaj in zdaj. Če ste dosledni in ste večino časa to kar ste vi sami, potem živite. Veliko ljudi na to reče, da so vedno oni sami. Toda ali je to res? Mogoče smo zgolj marionete, ki reagiramo na glasove v sebi. Poslušati te glasove pomeni, živeti v preteklosti, saj večino časa ti glasovi govorijo o preteklosti ali pa nas ustrahujejo zaradi tega, kaj se nam bo lahko zgodilo v prihodnosti.

Mnogi ljudje niso oni sami, ampak so nekako kontrolirani.

Velikokrat se nam zgodi, da delamo eno, mislimo na drugo in na koncu niti ne vemo kako smo tja prišli, ali nam je hrana teknila. Ponavadi se med obedom toliko pogovarjamo, da niti ne opazimo, da je krožnik prazen. Ko se pogovarjamo v družbi prijateljev, z enim ušesom poslušamo in ob tem v sebi že meljemo kaj bomo odgovorili, in tako nam polzi resnični čas, ko smo lahko prisotni.

Nekega dne je Buda sedel v krogu svojih učencev, ko je k njim stopil star mož in rekel: ''Koliko star bi rad postal? Želi si milijon let in dodeljena ti bodo!''

Buda je brez oklevanja odgovoril: ''Osem let.''

Ko je starec izginil, so učenci razočarano odgovarjali: ''Učitelj, zakaj si nisi želel milijon let? Predstavljaj si, koliko dobrega bi še sto generacijam lahko storil!''

Na to je stari mož smehljaje odgovoril: ''Če bi živel še milijon let, bi ljudi bolj zanimalo to, kako bi si podaljšali svoje življenje, kot da bi iskali resnico.''

Kako resnično. Kajti maloštevilni uporabijo svoj čas in energijo zato, da izboljšajo kakovost svojega življenja. Človek lahko umre, ne da bi živel. Mnogi mislijo, da živijo, ker dihajo, jejo, govorijo, se zabavajo in tekajo okrog. Seveda niso mrtvi. Toda ali živijo? Niti ne živijo, niti niso resnično mrtvi. (iz knjige Hoditi po vodi, Anthony de Mello)

Marija Dodič