Obisk razstave Iz roda v rod v Slamnikarskem muzeju

Članice skupine Etnologija smo se odzvale vabilu prejšnje mentorice dr. Ane Vrtovec Beno v Slamnikarski muzej, kjer je za domžalsko okolje kot kustosinja priredila razstavo o nesnovni dediščini. Razstavo je namreč najprej pripravila ob sedemdesetletnici Gorenjskega muzeja z naslovom Iz roda v rod – nesnovna kulturna dediščina Gorenjske v slovenskem registru, vanjo pa je vključila tudi tisto nesnovno dediščino, ki je vpisana v UNESCO seznam.

Najprej pa smo se poklonili ustanoviteljici in prvi predsednici Društva Lipa Metki Zupanek s spomini in minuto molka: podpisana Metko poznam že zelo dolgo, ko je k literatkam še hodila moja mama in sem se udeležila več literarnih srečanj. Ko so literatke spomladi 2019 pripravile recitacije v Arboretumu, sem jih šla poslušat in fotografirat. Naenkrat je Metka s širokim, značilnim nasmehom pristopila k meni z odprtim, starejšim Zbornikom in me povabila, naj preberem pesem takrat že pokojne mame Silve Ocepek. Njeno vabilo mi je zares ogrelo srce. Tudi Ana V. Beno se je spomnila prvega srečanja z našo Metko v Menačenkovi domačiji, kjer so pripravili razstavo. Ko je Metka ugotovila, da je Ana profesionalna etnologinja, jo je povabila in našo skupino je dr. Ana Vrtovec Beno vodila kar deset let.

Kustosinja Ana V. Beno je razstavo v Slamnikarskem muzeju pripravila v sodelovanju s Katarino Rus Krušelj in Romanom Kosom. Za našo skupino pa je »ponovila« marsikaj, kar smo že slišale pri naših prejšnjih skupnih urah. Nesnovna dediščina so… »nesnovne dobrine kot prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine. Povezane so s premičninami in kulturnimi prostori, kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža. Skupnosti, skupine, včasih tudi posamezniki, jih prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.« (Povzeto po ZVKD-1 2008).

Nesnovna kulturna dediščina Gorenjske, tudi z domžalskega konca, v registru je zapisana kot:

• Gospodarska znanja in veščine: slamnikarstvo, lončarstvo, čipkarstvo, čebelarstvo, vezenje, izdelava papirnatih rož, fajfarstvo (izdelava gorjuških pip)…
• Šege in navade: pustne šege, jasličarstvo, vlečenje ploha, prihod Miklavža, Dedka mraza, Trikraljevsko koledovanje, Otepavci….
• Uprizoritve in predstavitve: Škofjeloški pasijon (vpisan tudi v UNESCO seznam), ljubiteljsko gledališče Mirana Jarca, Škocjan; godbeništvo.
• Ustno izročilo in ljudsko slovstvo
• Znanje o naravi in okolju.

Tako smo si etnologinje skupaj z našo novo mentorico Tejo Vrankar spet ogledale nekaj lepega in zanimivega, obnovile zanje in se spomnile naše častne članice.

Avtor: Manica Perdan Ocepek, animatorka pri etnologiji ; Foto: Društvo LIPA