Zeliščarji na obisku v Radovljici

Objavljeno .

alkimisticni muzej 05

 

 

Ko pride v deželo pomlad, se z naravo prebudimo tudi ljudje in komaj čakamo, da naberemo prve zvončke, regrad, čemaž, da nas zjutraj zbudi ptičje petje in sonček prijetno pogreje.

Naša mentorica Katja Rebolj nas je povabila na prvo potepanje v letošnjem letu – v Radovljico.

Prvič smo se tudi odločili, da se na pot odpravimo z avtobusi in vlakom. Pot je bila še bolj zanimiva, ker se marsikdo od nas že dolgo ni peljal z vlakom.

V Radovljici nas je pričakalo toplo pomladansko sonce. Stari del mesta je lepo urejen, z izložbami, ki jih krasijo že velikonočni aranžmaji, vredni slikanja, kot ideja za okrasitev doma.

 

Na pročelju Čokoladnice pa napis, ki vabi: » Za srečo ni tablet, je pa čokolada!«

cokolada

Katja se je dogovorila za kosilo v Hiši Linhart, na Linhartovem trgu, kjer nas je z vrhunsko kulinariko razvajal priznani chef Uroš Štefelin. Vsak krožnik je bil nekaj posebnega in vsak grižljaj pravo kulinarično doživetje.

hisa linhart

Za slovo se je chef še slikal z nami in če bi se radi razvajali, ga obiščite.

skupna fotografija

Staro mestno jedro Radovljice se ponaša z najpomembnejšo srednjeveško in renesančno arhitekturo ter kulturno dediščino na Slovenskem. Tu se nahaja tudi Lekarniški in alkimistični muzej, ki je v družinski lasti družine, lastnice kozmetike Mioba.

lekarniski muzej

Ob vstopu v lekarno te objame čudovito opojen vonj zelišč in dišečih olj, ki te vabi, da raziščeš notranjost in bogato dediščino zbirateljev.

alkimisticni muzej 02

Muzej ponuja obiskovalcem vpogled v minuli dve tisočletji svetovne farmacije, s poudarkom na razvoj na slovenskem ozemlju.

V njem je zbranih več kot 2000 predmetov. Lahko vidimo opremo lekarn iz 18. in 19. stoletja, zbirko italijanskih in španskih alborelov – okrašenih keramičnih posod za shranjevanje zdravil, lekakarniški in alkimistični laboratorij, zbirko možnarjev iz obdobja od 12. do 19. stoletja, tehtnice in uteži. V zbirki je 30 farmacevtskih knjig, izdanih med 15. in 19. stoletjem ter etnološka zbirka ljudskega zdravilstva na našem ozemlju.

alkimisticni muzej 03

Skozi muzej nas je vodila še zanimiva igra – 12. nalog, ki smo jih ob ogledu reševali in prejeli še diplomo za uspešno delo, ki nas bo vedno spomnila na prijetno druženje v Radovljici in nenazadnje na to, da smo se v vseh teh letih druženja pri zeliščarjih veliko naučili in to prakticiramo tudi v vsakdanjem življenju.

Pot domov je vedno krajša, čeprav enaka in poslovili smo se v pričakovanju novega odkrivanja lepot in narave naše lepe dežele.

»Rastlina je sveta, od korenine do cveta.« (Vlasta Mlakar)

alkimisticni muzej 04

Besedilo: Marina Kopač; Foto: Mimi Miklavčič

 

Iskanja Dragice Šetina

Objavljeno .

DSC00294Dragica Šetina, članica likovnega krožka Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, je v Kulturnem domu Ivana Hribarja v Trzinu v sredo, 22. marca 2023, odprla prvo samostojno razstavo likovnih del, ki jo je poimenovala Iskanja. Dragici je bila v likovnem krožku dolga leta mentorica Marija Mojca Vilar, zadnji dve leti pa ustvarja pod mentorstvom priznane slikarke Dušice Jesih.

Ob obisku razstave je Dragica Šetina povedala, da jo dostikrat kdo vpraša, kako gresta skupaj ekonomija in slikarstvo. Vedno jim z veseljem odgovori, da se zelo lepo povezujeta in dopolnjujeta. Dragica se je polovici življenja posvetila ekonomiji, številkam, predpisom in zakonom, drugo polovico pa družini, naravi, živalim in seveda slikarstvu. Že v otroštvu in v mladosti je rada risala in slikala. Med študijem ekonomije, v sedemdesetih letih, se ji je ponudila priložnost, da je lahko obiskovala večerni tečaj slikanja na Likovni akademiji v Ljubljani pri akademskem slikarju prof. Nikolaju Omersa. Tematika tečaja je bila risanje figure s svinčnikom. Žal je v letih službenih obveznosti le redko našla čas za slikanje, si je pa z veseljem ogledala marsikatero razstavo priznanih slikarjev. Takoj po upokojitvi leta 2010 je postala članica Društva Lipa Domžale in se vpisala v likovni krožek in tečaj joge. Oboje z velikim veseljem obiskuje še danes. Slikanje ji ne pomeni le ustvarjanje slik, ampak tudi neprecenljivo druženje s prijatelji, ki imajo iste ali podobne vrednote in hobije, kot ona sama. Ker ima rada izzive, se udeležuje številnih slikarskih natečajev in Ex teporih. Še vedno išče svoj osebni slog slikanja, saj jo zanimajo in navdihujejo različne tehnike in različni motivi.

Likovna dejavnost v Društvu Lipa Domžale obsega pridobivanje znanj in tehnike risanja. slikanja, o slikarskih materialih, spoznavanju del velikih slikarskih umetnikov, delujočih v različnih časovnih obdobjih ter praktičnih del, ki pomeni ustvarjanje lastnih slikarskih del, po predlogah velikih mojstrov ali po lastnih opažanjih in zamislih. Osnovno tehniko predstavlja risba, slikajo pa z akvareli, z akrili, z oljnimi in pastelnimi barvami, z ogljem, tušem in podobno. Podlaga za slikanje imajo papir, platno, steklo, les ali kakšen drug material, za slikanje pa uporabljajo čopiče različnih dimenzij in trdote, lopatke ali druge pripomočke iz narave, prosto po lastni izbiri, iznajdljivosti in ustvarjalnosti. Na likovnem krožku rišejo, slikajo predmete, tihožitja, pokrajine, naravo, človeške in živalske figure, portrete, abstraktne motive ali uporabljajo različne moderne tehnike. Pomembna je pravilna postavitev kompozicije, prespektiva in senčenje. Umetnostni slog slike je lahko realizem, impresionizem, ekspresionizem, kubizem, nadrealizem, abstraktno slikanje in še številni drugi slogi.

Razstava Dragice Šetina bo v Kulturnem domu Ivana Hribarja v Trzinu na ogled do 5. 4. 2023.

Video posnetek razstave in pogovor z Dragico si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

DSC00299

DSC00293

DSC00228

DSC00234

DSC00239

DSC00255

DSC00282

DSC00286

DSC00277

DSC00279

DSC00283

 

S čudovitim koncertom počastili mame

Objavljeno .

DSC00003 01Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale in Osnovna šola Dragomelj, sta v četrtek, 23. marca 2023, pripravila prelep koncert ob materinskem dnevu, ki je do zadnjega kotička napolnil telovadnico dragomeljske osnovne šole.

Otrokova prva ljubezen je mama. Brez nje ne bi mogel preživeti. Z njo ga vse življenje povezuje nevidna, a močna nit, ki se niti s smrtjo ne pretrga. Ljubezenske« izjave, ki jih otrok daje svoji mami, so najbolj iskrene, saj izvirajo iz najglobljih kotičkov njegovega srca … Pozornost mamam so namenili že pred začetkom prireditve, saj so na vhodu v prireditveni prostor narodne noče delile nageljne, kar je vsemu skupaj dodalo poseben čar.

Koncerta so se udeležili tudi županja Občine Domžale mag. Renata Kosec, podžupan Matej Primožič, ravnateljica OŠ Dragomelj Urška Kovač Grad, predsednik Društva Lipa Domžale Marjan Ravnikar, direktorica Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik dr. Marjetka Levstek ter še nekateri predsedniki krajevnih skupnosti.

V programu, ki sta ga povezovala Pia Kladnik in Mark Demian Robida, je nastopilo 140 otrok različnih starosti iz OŠ Dragomelj, citrarke, kitaristi, literatke Društva Lipa Domžale in citrarke Notice Kulturnega društva Domžale. Obiskovalci koncerta so lahko uživali v pesmi, glasbi, plesu in deklamacijah. Program so dodatno popestrili plesalci Plesne šole Miki ter solistka Pia Kladnik in harmonikar Boštjan Cerar.

Zbrane sta v uvodu in ob zaključku koncerta nagovorila ravnateljica OŠ Dragomelj Urška Kovač Grad in predsednik Društva Lipa Domžale Marjan Ravnikar, ki sta se na koncu tudi zahvalila nastopajočim in vsem zaslužnim za organizacijo tega koncerta, katerega so ga zaključili s s skupnim nastopom vseh sodelujočih s pesmijo “Mamica je kakor zarja”.

Ob tej priložnosti je bila na ogled tudi razstava ustvarjalnih krožkov Društva Lipa Domžale, na katerem je bilo možno videti keramične in klekljarske izdelke, likovna dela, mozaik ter Unicefove punčke imenovane Špelce in Jankoti.

Organizatorji koncerta se za podporo zahvaljujejo pokroviteljem: JSKD, Območni izpostavi Domžale, Krajevni skupnosti Slavka Šlandra, Krajevni skupnosti Venclja Perka, Krajevni skupnosti Simona Jenka, Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik ter Cvetličarni Vijolica Dob.

Vido posnetek koncerta si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

DSC00004 01

DSC00006 01

DSC00001 01

DSC00015 01

DSC00016 01

DSC00018 01

DSC00022 01

DSC00025 01

DSC00027 01

DSC00026 01

DSC00030 01

DSC00036 01

DSC00035 01

DSC00043 02

DSC00019 01

DSC00031 01

DSC00046 01

DSC00048 01

materinski dan koncert

 

 

 

Jožefovo na Suhorju v Brkinih

Objavljeno .

DSC 1022202059Etnologinje rade sledimo ljudem, ki ohranjajo dediščino. Tako smo se v soboto v novi zasedbi že tretjič odpravile na Suhorje, kjer Vaško društvo Suhorje vsako leto obeleži Jožefovo kot poseben vaški praznik.

Najprej smo obiskale delavnico krašenja pirhov s praskanjem. Ta običaj je bil lani izbran in dodan na seznam nesnovne kulturne dediščine. Delavnico je vodila Kristina Volk, rojena Krebelj, kakor jo je naučila njena mama. Najlepše je krasiti izpihana gosja jajca, ki imajo manj občutljivo lupino, tako da se ne strejo tako hitro kot kurja. Okrasili pa so že tudi nekaj nojevih, ki so posebej velika.

Kristina Volk, gospodinja pri Ulčerjevih (hišno ime pride od »ulica«, saj je tam mimo šla pot proti Trstu), in njena hči Tinka, sorodnici moje družine, sta skupaj z drugimi vaščani duši in srce vseh dogodkov, ki so skozi vse leto zelo zaznamovani s tradicijo. Gostoljubje je njihova odlika, zato smo bile Marjana, Ana in jaz po delavnici povabljene tudi na kosilo v domačo hišo. Tradicionalna jed tega dne je ovčja juha, postregli pa so nas tudi z domačima kislim zeljem in klobaso, pa mlečnim kruhom. Kristina je spekla kar nekaj potic, tudi druge vaščanke so jih in prispevale veliko peciva.

Ob dveh so začeli v središču vasi s kulturnim programom in vaščani so zapeli najprej pesem Jožeta Volka Suhorskega (1842 – 1922), učitelja, narodnega buditelja, in občudovalca vsega slovanskega, ki poje o Vremski dolini. Uglasbil jo je Danijel Černe, Terrafolk, Mystica. Tudi on je nastopil kot kitarist skupaj s sinom Anom, ki je poklicni glasbenik flavtist, občasno tudi violinist, študira pa v Berlinu. Igrala sta avtorsko skladbo o vetru na Krasu in eno, ki je obujala irsko – škotske ritme in zvoke. Slišali smo nekaj Volkovih pesmi, ki so jih recitirali domačini. Pesmice o pomladi in mamici so prepevali najmlajši. Eden izmed njih pa je z znanimi ljudskimi vižami korajžno raztegnil harmoniko kot to naredijo veliki. Nastopajočim domačinom so v goste prišle pevke s Prema, ki so z novo dirigentko, profesionalno glasbenico, zelo napredovale. Naslednica pesnika Volka je zapisala že veliko pesmi, tokrat nam je narečno recitirala eno o ženi in možu. Ljubiteljska gledališčnika iz Vrem pa sta uprizorila duhovit skeč o hujšanju za zdravje, ki na tihem rado zavije v gostilno, da se do sitega naje in napije … Prireditev je zgledno povezovala domačinka, zdravnica, ki bo vsak čas končala specializacijo pediatrije in namerava ostati in se zaposliti blizu doma …

Na koncu je navzoče pozdravila tudi Marija Merljak, promotorka suhorske kulinarike in njihove dediščine, ki je podarila nojevo jajce – nekaj, kar bodo lahko krasili v prihodnje.

V vaškem domu je še cel teden na ogled razstava izdelkov pridnih rok vaščank. Vabljeni!

Sicer pa sem o tem prazniku pisala in dodala tematske povezave za našo spletno stran Društva Lipa že v letu 2019.

Zapisala Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije

https://www.radio94.si/v-registru-nesnovne-dediscine-tudi-suhorski-pirhi/

IMG 0369202063

DSC 1027202060

DSC 1075202070

IMG 0368202064

IMG 0371202068

IMG 0376202062

IMG 0377202061

IMG 0378202071

IMG 0380202058

IMG 0384202074

IMG 0385202073

IMG 0388202072

IMG 0396202065

IMG 0397202075

IMG 0399202066

IMG 0410202069