Po zaporedju deževnih dni, na lep sončen dan, v četrtek, 18. maja, smo se skupaj z likovniki U3ŽO iz Ljubljane odpeljali v Piran. Namen skupnega druženja je bil ogled galerij in iskanje morebitnih motivov, ki jih bomo prenesli na platna. Pod vodstvom naše mentorice Duše Jesih smo si namreč zadali nalogo, da sodelujemo na čim več slikarskih Ex-temporih. Eden med njimi je Ex-tempore Piran v mesecu avgustu.

Po kratkem postanku na Solinah, katerih ogled je, žal, možen le proti plačilu vstopnine, smo se odpeljali v predmestje Pirana. Sprehod ob obali, fotografiranje lepot morja, stavb, narave, nas je pripeljal v središče Pirana. Ogledali smo si manjšo galerijo in večjo Mestno galerijo Piran, ki je ena izmed Obalnih galerij, v sklopu katerih se nahajajo galerije še v Kopru in ena v Benetkah. V preddverju Galerije smo si ogledali zanimive stvaritve študentov Akademije za uporabno umetnost, imenovano Hybrid gardens, kombinacijo materialov iz narave z zasajenimi rastlinami. Glavni del razstave z naslovom TRG NERAVNODUŠNIH, pa predstavljajo dela umetnika Nemanja Cvijanovića. Vsa njegova dela so izredno zanimiva, med njimi velik rdeče obarvan svetlobni box, instalacija kot parodija na besedo »Prav«, instalacija »Smrt fašizmu« , instalacija »En in trije stoli«, instalacija »Za menoj tovariši, hura!« s šahovskimi figurami, ki jih je iz kruha, oglja in krvi izdelal hrvaški partizan v ujetništvu, obsežen plakat »Sladki teror« z likom enega izmed del Gustava Klimta, in še številne druge umetnine.

Po krajšem popoldanskem kosilu in sprehodu smo se odpeljali proti domu. A izlet se še ni bližal koncu, izletniška avantura se je šele začela. Sredi vožnje na avtocesti se je nenadoma pokazal dim in začutil neprijeten vonj. Seveda smo se ustavili, šofer je ugotovil, da je nekaj narobe pri sprednji gumi, a vzroka ni mogel odpraviti. S »polževo hitrostjo« smo zapeljali nekaj sto metrov naprej, do mesta z odstavnim pasom, kjer smo v zavetju za cestno ograjo lahko počakali na Darsove nadzornike, ki so nas s svojim spremstvom, s počasno vožnjo pospremili na prostor izven avtoceste, kjer smo lahko počakali na nadomestni avtobus. Seveda nas, kljub prestanemu strahu ob nenadnem neprijetnem dogodku, ni zapustila dobra volja in smo izlet zaključili s prijetnimi vtisi in spomini na zanimivo druženje.

Besedilo in fotografije: Dragica Šetina

če jih le hočemo slišati. Čeprav so bile že zdavnaj porušene, jih včasih šepetajo skozi spomine nekdanjih prebivalcev: prednikov in potomcev. Etnologinje smo se v šolskem letu, ki se izteka, veliko ukvarjale z domžalskimi hišami; o prvi, Žmajdovi, ki je stara več kot dvesto petdeset let, nam je pripovedovala njena zdajšnja lastnica izpod Goričice. Tirolci in Sudetski Nemci, ki so prinesli iz svojih krajev podjetništvo, so jih zgradili veliko, a mnogih ni več, ali pa so povsem izgubile svoj prvotni videz. Ko so hoteli Domžale pozneje modernizirati, so jih veliko porušili, zidali brez prave urbane zamisli in idej, tako da je danes marsikaj videti kot sračje gnezdo … Ob Ljubljanski cesti so porušili veliko zgradb, da bi se »moderno« in novo umaknilo staremu …Tudi trgovino Pr' Snic', o katere zgodovini in podjetnem pradedu nam je pripovedoval njegov pravnuk Marko. Vsa pričevanja, zgodbe in tudi naše spomine smo marljivo zbirale, zdaj jih bomo zapisale, jih povezale v celoto in potem »postavile na ogled« …

Ampak danes smo zaključile, in kot se spodobi, odšle na »žur« k Jakov' Met' v Trzin. Radovedne etnologinje smo izprašale lastnika, ki nas je dobro in zelo okusno postregel, od kod ime: Jaka je bil praded, ki je popravljal čevlje, Meta, njegova žena, pa je imela vinotoč. Obdelovali so tudi malo kmetijo. Gostilna deluje že sto štirideset let, bila je znana po domačih salamah. Marjana nam je povedala anekdoto o davni fantovščini v tej gostilni: » … na koncu, po veliko zabave in druženja, jo je ženin kar skozi okno s kolesom podurhal iz ledik stanu …«

Najlepši pa je bil del medsebojnih voščil in zahval: najprej smo za rojstni dan voščile Milici. Potem je prišla na vrsto naša mentorica, Tina Krašovic, ki je z nami prvič zaključila šolsko leto: tako zelo mlada se je zelo potrudila in se nam zelo približala tako po strokovni kot tudi po človeški plati. Popularna beseda medgeneracijsko sodelovanje je z njo pridobila zares polnokrvno vsebino, zato smo zelo vesele, ker se je odločila delati z nami. Tudi animatorka Manica je bila deležna šopka in darila., Majda, ki se nam je spet pridružila nedavno, saj je morala velik del pomladi izostati zaradi zdravstvenih težav, vselej skrbno pripravi zbrane besede. Njene besede so nas zato še posebej ganile:

»Prijatelji so kot zvezde,

ne vidiš jih vedno,

zato ne zamudi srečanja.«

Sanda, ki se je zadnje čase prav tako ubadala z zdravjem in ni mogla biti z nami v razredu, se je izjemno potrudila, nam prinesla male beležnice s toplimi mislimi in nam prebrala tudi verze Andreja Rozmana Roze; naj citiram le del:

»Pogovarjanje je bližina in toplina,

s pogovarjanjem smo družina in skupina,

s pogovarjanjem se človek s človekom prepleta,

s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta.«

Zapisala Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije

Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale išče predavatelja/ico za poučevanje zgodovine.

Predavatelja/ico za poučevanje zgodovine iščejo za naslednje študijsko leto 2023/2024, natančneje v obdobju od oktobra 2023 do maja 2024.

Raznovrstna predavanja so namenjena slušateljem v tretjem življenjskem obdobju, ki si želijo pobliže spoznati z različnimi dejavnostmi. V ponudbi študijskega opusana predavanja, kjer lahko starostniki v jeseni življenja pridobijo določena znanja ali jih na novo obudijo.

Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale zainteresirani kandidati vabi, da se prijavijo po e-mailu na naslov društva: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali pokličejo na tel. št: 031 379 276.

Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale