Nastop Lipinih citrark Notice v Hiši čez cesto

Objavljeno .

V petek zvečer je v Hiši čez cesto obiskovalce razveseljevala citrarka skupina Notice.

Skupina deluje pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Domžalah. Njihov strokovni mentor je prof. Peter Napret.

Večina se je igranja na citre pričela učiti šele v tretjem življenjskem obdobju, ko so žene končno našle nekaj časa tudi zase. Skupina šteje devet citrark. Kljub temu, da so prišle v manjšem številu, so so nam zaigrale nekaj slovenskih narodnih, predstavile pa so se tudi posamezno. Program so popestrile z lepimi mislimi in recitacijami pesmi.


notice 032016 2notice 032016 1

Avtorica prispevka je Marija Knific

Lipine kitaristke in citrarke pri upokojencih v Postojni

Objavljeno .

Lipine kitaristke (»Strunice«) in citrarke (»Siničke«), skupaj s prof. Damjano Praprotnik in predsednico Metko Zupanek, smo se 17. februarja kljub snegu, burji in mrazu odpravile v Postojno. Obiskale smo Dom upokojencev Postojna. Prijazno nas je sprejela delovna terapevtka gospa Ivanka Smrdelj in nas pospremila v veliko dvorano, ki je bil napolnjena do zadnjega kotička. Predsednica Društva Lipa gospa Metka Zupanek je na kratko predstavila izobraževalni, športni in kulturni program društva.

Pobudo za naš obisk doma je dala prof. Vilma Šabec. V domu so pozorno skrbeli za njeno taščo . S solzami v očeh se je Vilma zahvalila za skrb v težkih zadnjih dneh njene tašče.
Poslušalci so prisluhnili nežnim zvokom citer in veselim melodijam kitar ter ubranim pesmim nastopajočih. Program je povezovala predsednica Lipe Metka Zupanek in z mikrofonom v roki vzpodbujala tudi oskrbovance k petju. Glasba, pesem in recitacije so odzvanjali celo uro in privabljali dobro voljo in nasmeh na obraze vseh v dvorani.

Priznanje in zahvalo za naš nastop je z izbranimi besedami izrekla direktorica Doma upokojencev Postojna. V imenu oskrbovancev se je prijazno zahvalila oskrbovanka doma prof. matematike, ki nam je podarila čudovite izdelke, ki so jih izdelali sami v domu.

Prisrčen sprejem vodilnih v Domu in zadovoljstvo v srcih oskrbovancev sta nam olepšala dan. Prijaznost in toplota tega lepega srečanja sta ogrela pusti zimski dan. Posijalo je sonce, ki nas greje ob spominu na srečanje z vami.

Lipa v Postojni feb2016Lipa v Postojni feb2016
(kliknite sliko za povečavo)

Metka Zupanek in Vilma Šabec

Vabimo na potovanje na Bodensko jezero od 20. do 22. maja 2016

Objavljeno .

Bodensko jezeroEkskurzija na Bodensko jezero in na Tirolsko bo od 20. do 22. maja 2016.

PRVI DAN: SLOVENIJA– LANDSBERG – BODENSKO JEZERO večerja, nočitev

Odhod v jutranjih urah in vožnja v smeri Avstrije mimo Salzburga v Nemčijo – na Bavarsko. Naš prvi postanek za ogled bo v Landsbergu, nekoč pomembnem obmejnem mestu ob reki Lech med Švabsko in Bavarsko. Sprehodili se bomo po mestu, ki je ohranilo srednjeveški videz. Pot bomo nadaljevali do stare benediktinske opatije Ottobeuren. Samostanska cerkev je dobila današnjo obliko v 18. stol. in predstavlja višek nemškega baroka. Notranjost, bogato okrašena s kipi in freskami, je izjemna harmonija svetlobe in čudovitih barv, ki nas bo zagotovo navdušila. Po ogledu sledi vožnja do hotela in namestitev. Večerja in nočitev.

DRUGI DAN: KOSTANZA – MAINAU – LINDAU zajtrk, večerja, nočitev

Dan bomo preživeli ob čudovitem Bodenskem jezeru, ki zaradi svoje izredne velikosti, milega podnebja in skoraj tropskega rastlinja spominja na morje. Delijo si ga tri države: Švica, Nemčija in Avstrija. Najprej se bomo zapeljali do Konstanze, ki leži v nemški deželi Baden-Württemberg. Staro mesto slovi po zanimivih zgodovinskih dogodkih. Tu je bil v letih od 1414 do 1418 koncil, kjer so obsodili Jana Husa in ga kot heretika sežgali na grmadi. Ogledali si bomo glavne znamenitosti: katedralo, mestno hišo, koncilsko hišo. Nato vožnja na otok cvetja, Mainau, na severozahodnem delu Bodenskega jezera. Lastniki otoka so se menjavali, zdajšnja lastnika sta grofica Sonja in grof Lennart iz švedske družine Bernadotte. Otok sodi s svojimi eksotičnimi nasadi cvetja, grmovnic in dreves med najlepše parke sveta. Po ogledu, ki bo prava paša za oči, po želji vožnja s trajektom na drugo stran jezera in od tod ob slikoviti obali v mesto Lindau. Mesto na otoku z mnogimi cerkvami in častitljivo starimi in lepo okrašenimi hišami pritegne na tisoče obiskovalcev. Večerja in nočitev.

TRETJI DAN: INNSBRUCK – WATTENS - SLOVENIJA zajtrk

Vožnja skozi predor Arlberg na Tirolsko. Obiskali bomo Innsbruck, prestolnico Tirolske ter kulturno in turistično središče dežele. Na sprehodu po zares lepem mestu si bomo ogledali katedralo sv. Jakoba, mestni stolp, znamenito Zlato strešico, dvorno cerkev s slovito grobnico Habsburžanov. Na koncu se bomo povzpeli še na grič Bergisel, od koder se nam bo odprl čudovit pogled na skakalnico in hkrati na Innsbruck v vsej svoji lepoti. Na poti domov bomo obiskali mestece Wattens, kjer se bomo podali v enega najbolj obiskanih muzejev v Avstriji, Svet kristalov Swarovski. Sprehodili se bomo po muzeju, ki se razteza na 7,5 hektarih površine. Ogledali si bomo zgodovino proizvodnje kristala, življenje Daniela Swarovskega ter obširno zbirko kristalov. Sledi le še povratek proti Sloveniji, kamor bomo prispeli v poznih nočnih urah.

CENA: min 45 potnikov 199€, min 35 potnikov 219€

CENA VKLJUČUJE:
·
avtobusne prevoze po programu,
·
dva polpenziona v hotelu 4*,
·
oglede po programu,
·
vodenje in organizacijo.

MOŽNA DOPLAČILA ob prijavi: enoposteljna soba 60 €, dodatno zdravstveno zavarovanje za asistenco v tujini 5€, riziko odpovedi 8€.

MOŽNA DOPLAČILA na poti: muzej Swarovski 17 € (v primeru 20 potnikov je cena 13 € na osebo), vstopnina na otok Mainau 14,90€ , vožnja s trajektom približno 10€.

SPLOŠNI POGOJI IN NAVODILA ZA TURISTIČNE ARANŽMAJE, ki so sestavni del programa in pogodbe/voucherja, so vam kot posebna tiskana priloga k programu na voljo v vseh poslovalnicah TA PALMA ali na www.palma.si .

Prijavite se v tajništvu LIPE do 30. marca 2016.

Prijavnico za potovanje natisnete S KLIKOM TUKAJ!

(fotografija: Wikipedia)

Za kulturni praznik smo obiskali Lendavo in Veliko Polano

Objavljeno .

kulturni2016Ekskurzijo, napovedano za kulturni praznik, smo izvedli 13. februarja. Zjutraj je zapadlo kar nekaj mokrega snega, vendar nas to ni ustavilo, da bi se zapeljali proti najvzhodnejšemu mestu v Sloveniji, Lendavi. Prijetno razpoloženi in polni pričakovanj smo prispeli v Veliko Polano in v domačijo Miška Kranjca, kjer je sedaj obnovljen muzej. Snega v Prekmurju ni bilo, le deževalo je.

Domačija nam je nudila na ogled njegovo bogato zapuščino. Priznan pisatelj, po katerem se danes imenuje Osnovna šola v kraju, je pisal največ o domačinih in domačem kraju. Napisal je preko 50 romanov, črtic in novel in je znan vsem Slovencem. Omeniti velja dela Na valovih Mure in Grlice ter njegove romane Mladost v močvirju, Strici so mi povedali in Povest o dobrih ljudeh. Kranjčevo pisateljsko delo obsega teme: "človek in zemlja", "sezonski delavec ali proletarec", "predvojne kapitalistične ali povojne socialistične razmere" in "čas NOB", katerega udeleženec in organizator v Prekmurju je bil. Obsežno polje njegovega pripovedništva predstavlja tudi mladinska proza. Sredi teh, s svojim peresom oblikovanih ljudi, ki jih je imel pisatelj rad, se zanje razdajal in živel, bo trajno živel z njimi in nami kot pomemben ustvarjalec in oblikovalec, pisatelj, človek in umetnik, Miško Kranjec.

Muzej je zasnovan kot zanimiva kombinacija spominske delovne sobe s knjižnico, galerije s pisateljevimi laični oljnimi platni in lastnimi fotografijami ter sobe, kjer smo izvedeli vse o pisateljevem rojstnem kraju.

Letošnji Prešernov nagrajenec Tone Partljič je o njem zapisal: Ves čas svojega življenja je Miško Kranjec pisal eno samo knjigo o dobrih ljudeh. Ivan Potrč pa je napisal, da je Miško Kranjec v našo slovensko literaturo vnesel Pomurje in pomlad.

Po ogledu muzeja smo nadaljevali pot v Lendavo, se seznanili z značilnostmi dvojezičnega področja in obiskali sinagogo. V kratkem kulturnem programu je nastopil Rajko Stupar, igralec, pisatelj, scenarist, režiser, snemalec, urednik in priznani kulturni delavec, ki je odlično interpretiral odlomke iz del Miška Kranjca, iz Povesti o dobrih ljudeh in iz Strici so mi povedali. Metka Zupanek je prebrala nekaj pesmi Marije Jenc, sodelovali so še Janka Jerman, Marjan Levstek in Marika Haler.

V sinagogi smo si ogledali fotografije in pisno gradivo o delu in življenju prekmurskih Židov. Ogledali smo si še Kulturni dom, primer sodobne arhitekturne mojstrovine madžarskega arhitekta Makovca. Simbol in ponos Lendave je tudi grad, ki se mogočno dviga nad mestom in hrani zanimive muzejske zbirke vredne ogleda. Gospod Rajko Stupar nam je spregovoril o zgodovini gradu in o posameznih zbirkah.

Posijalo je sonce, zato smo se hitro odpravili do razglednega stolpa Vinarium sredi Lendavskih goric, ki je visok 53,5 m. Do vrha stolpa vodi 240 stopnic, nekateri smo jih prehodili, drugi so se peljali z dvigalom. Ob jasnem vremenu se vidi v štiri države, ob malo slabšem pa vse okoliške predele Prekmurja.

Na poti domov smo se ustavili še v gostišču v Lenartu in tako uspešno zaključili ekskurzijo v Prekmurje. Zadovoljni, v mislih enotni, da si tako lepih ekskurzij še želimo in se jih bomo z veseljem udeležili, smo se vrnili v Domžale

Zapisala: Marija Gornik Kugler,
foto: Marjan F. Levstek

Fotografije iz zgornjega albuma so dosegljive tudi kot google photos album na povezavi
https://goo.gl/photos/5Cd5Jg8NHbBvnPzK7

Zgodovinska sekcija je obiskala Rogatec in Krapino

Objavljeno .

krapina borisS skupino slušateljev zgodovine smo se udeležili celodnevnega izleta v Rogatec in Krapino. V rogaškem Muzeju na prostem smo si ogledali etnografsko bogastvo panonskega sveta. Pri tem smo uživali ob peki in pokušini žulik, tamkaj značilnega kruha.

Sledil je obisk dvorca Strmol, kjer so nas prisrčno pričakali z delavnicami lončarske tkalske obrti. Prikazano je bilo tudi pletenje košar iz bičevja in koruznega ličja.

Po krajšem odmoru smo obiskali Muzej krapinskega neandertalca, kjer smo spoznali razvoj Zemlje, življenja in človečnjakov s poudarkom na tamkajšnjih neandertalcih.

Poučni izlet smo zaključili na okusni večerji v gostilni Pri Ahacu.


Foto: dr. Jurij Kočar