Pust

Etnologinje smo ga spet pihnile, saj smo imele uro ravno na pustni torek. Nekatere smo prišle v maskah… »Ponovile« smo vse, kar smo se naučile v preteklih letih, tako da smo poiskale dele fotografij, jih sestavile in pred nami so iz slike stopili in svojo zgodbo povedali: orači s Ptujskega polja, ki vedno po dvorišču simbolno zaorjejo za dobro letino; spremljal jih je kurent, ki je bil del skupine oračev. Šele pozneje so kurenti pričeli nastopati kot samostojne skupine. Za pusta so običaji velevali, da so maske, kurenti, cerkljanski laufarji nastopali v sprevodih, v katerih je bil vedno »ta lepi« in »ta grdi par«, slednji oblečen v kožuh. Pridružile so se jim tudi ciganke, ki so »šlogale«. Na Dolenjskem so pripravljali štulo, jed iz kaše, ki se je kuhala v vodi, kjer je prej stala svinjska šunka… Tudi pozvačini so lahko del pustne povorke, saj je bilo za mlada dekleta dobro, da so se do pusta omožila…In Majda naše ure vedno popestri s primernimi verzi:

Prišla je pepelnica,
ostala si samica,
oh, oh, oh,
spet boš vlekla ploh…

Toda na pusta se ne da živeti od verzov, zato je bila Ruša že ob sedmih zjutraj v vrsti za sveže krofe. Ciganka Sandra je pripravila klobaso v zaseki, Marija lahke flancate, Ana oblate s šunko…Naša zeliščarica Jožica pa je 1. februarja, dan pred sneženjem, nabrala že letošnji čemaž in za vse zelenoljubce prinesla različne namaze, vložene paradižnike, kumarice, zmesi tudi iz plevelnih rastlin, kozji sir s hrenom…torej za vsakega nekaj.

Manica Predan Ocepek