"Naj vam pogled na njena dela pričara nasmeh na obraz, prikliče zanimive trenutke preteklosti in pohodi žalost v vaših očeh. Kot zvezda v temni noči in jutranji svit na spodbudi upanje  v nov, lepši in doživetij poln dan. Dan, ki bo le vaš, v katerem boste objeli svet, ki se vam bo ponujal in v divjem ritmu zaplesali z njim. Brez sramu, brez strahu, brez obžalovanja. Uživajte! Izkoristite dan! Ne bodite kot drugi, ne bodite kar niste. Žarite. Ljubite. Sanjajte. Bodite," je ob odprtju prve samostojne razstave Milene Klemen dejala njena hči Nina Klemen Blatnik, ki je tudi povezovala program.

V Kavarni Veronika v Kamniku je v četrtek, 31. marca 2022, potekalo odprtje razstave likovnih del Milene Klemen, ki svoje risanje in slikanje izpopolnjuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, Društva Lipa Domžale. Poleg številnih »sotrpink« iz društva, sta se odprtja razstave udeležila tudi predsednik Marjan Ravnikar in diplomirana slikarka Marija Mojca Vilar, pri kateri se Milena Klemen slušateljica Likovnega krožka tudi izpopolnjuje. V kulturnem programu sta nastopili kitaristki in pevki Društva Lipa Domžale Joži Anžin in Saša Šink. Nekaj pesmi pa je zapela ljudska pevka Mara Vilar, ki se je tudi udeležila odprtja razstave.

Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, je v kratkem nagovoru čestital slušateljici likovnega krožka Mileni Klemen za pogum, da se je odločila za samostojno prvo razstavo, na kateri je razstavila trinajst odličnih del in različnih tem. Z željo, da bi še vrsto let sodelovala in da bi se sedaj, ko je z to razstavo prebila led, še velikokrat srečala ne samo v društvu, ampak tudi na več samostojnih in tudi skupinskih razstavah. Ob koncu ji je podaril šopek.

V nadaljevanju je svoje mnenje ob razstavi  likovnih del Milene Klemen podala diplomirana slikarka Marija Mojca Vilar, ki je od slike do slike razčlenila pomen tako motiva kot tudi barv. Domiselna razstava trinajstih slik, ki krasijo stene Kavarne Veronika so razvrščene po krajinskih delih, šopkih in osebah. Milena Klemen se namreč predstavlja z deli, s katerimi nam želi omogočiti umik v varen objem narave. Na likovnih deli se zrcali sprehod po Arboretumu ob čudovitem jezeru, pričara nam lepoto cvetlic, ki nam s poganjanjem listov in lepoto cvetov kažejo, kaj je čudež in nam skozi svoje oči približa dela svetovno uveljavljenih slikarskih mojstrov »Drevo življenja« Gustava Klimta, »Šopek« Vincenta Van Goga in »Belokranjski ples« Matije Jame. "Njen ustvarjalni zamah in zamah slikarske poteze vedno znova kroji njeno ustvarjalno prostranstvo v njenih intenzivnih barvah, s katerimi nam želi polepšati življenje. Pokazati, da je smisel življenja v življenju samem ter da je le to neizmerno lepo. Samo dopustiti moramo, da to lepoto vidimo in jo sprejmemo. Si vzeti čas in se vanjo poglobiti. Se zavedati, da  edino brez sebe ne moremo živeti. Zato ne glejte v tla, v žalost, v obup. Poglejte v nov dan, tam je pot. Zastavite znova pogumno svoj korak," je dejala mentorica Marija Mojca Vilar, ki je obenem slušateljico pohvalila ob domiselni izbiri tem, ki jih je prelila na platno ter ji z željo še na nadaljnjo plodno sodelovanje, čestitala ob njeni prvi samostojni razstavi.

Milena Klemen se tako, kot je v vsaki družini, v vsakem poklicu in vsaki družbi izraža na način, ki je lasten le njej. Prav tako tudi v umetnosti. Slikarski talent ji je bil podan  v zibko s strani njenega dedka. Kot deklica je razvijala svoj talent v notranjem oblikovanju, ko je svojim staršem "kravžljala živčke" z dekoriranjem omar v svoji sobi. Nadaljevala je v oblikovni šoli, kjer je izdelala KIK vrečke, ki jih vsi poznajo, doma pa s svojimi deli razveseljevala družino za praznike in lepšala njihov vsakdan. Tako kot pravijo, da ni dobro zapečatiti hrbtne strani platna, ker potem ne more dihati, tako so v družini veseli, da Milena Klemen kljub pomanjkanju časa ni zatrla svoje umetniške žilice in pustila, da je  ves ta čas vztrajno tlela v njej. Z odhodom v pokoj pa se je ta iskrica razplamtela, Milena je začela cveteti, saj je kljub trem živahnim vnučkom končno našla čas, da se popolno posveti umetniškemu ustvarjanju. Svoje znanje risanja in slikanja izpopolnjuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Društva Lipa v Domžalah pod mentorstvom Duše Jesih. Ker pa se je slikanju in risanju predala s svojim srcem in ne le razumom, svoje znanje še dodatno izpopolnjuje pri diplomirani slikarki Mariji Mojci Vilar.

Ob koncu se je vsem nastopajočim z šopkom zahvalila tudi avtorica razstave z željo še na nadaljnje sodelovanje v takšnem duhu kot do sedaj.

Mileni Klemen želimo še veliko ustvarjalnega duha in prelite barve v zamisli, prenesene na slikarsko platno.

Video od odprtja razstave si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

»Otrokova prva ljubezen je mama. Brez nje ne bi mogel preživeti. Z njo ga vse življenje povezuje nevidna, a močna nit, ki se niti s smrtjo ne pretrga. "Ljubezenske" izjave, ki jih otrok daje svoji mami, so najbolj iskrene, saj izvirajo iz najglobljih kotičkov njegovega srca … Drage mame! Današnji virtualni koncert je namenjen Vam in želimo, da uživate v njem,« je dejala Mira Smrkolj na začetku virtualnega koncerta ob materinskem dnevu, ki so ga v četrtek, 24. 3. 2022, pripravile članice in člani Društva Lipa – Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Pripravili so čudovit kulturni program poln govorjene in pete besede, zvokov citer, kitar in orglic.

Materinski dan je neformalen praznik posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni, vendar so ta praznik najprej praznovali ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec, ko v Katoliški cerkvi obhajajo praznik Gospodovega oznanjenja.

V Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale so za materinski dan pripravili virtualni koncert, na katerem so nastopili članice in člani Društva Lipa Domžale in sicer: citrarke Kresničke in kitaristke Tesere pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik, članice literarne skupine: Lili Jaševec, Milojka Lunar, Janka Jerman, Mira Smrkolj, slušateljica angleškega jezika Stanka Sotlar in Duo s.p., ki ga sestavljata - citrar prof. Peter Napret in orgličar Silvo Girandon. Spremni program je pripravila in povezovala Mira Smrkolj.

Pisatelj Ivan Cankar je napisal: »Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči: večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala v njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar.«

Koncert za materinski dan, ki smo ga posneli v prostorih Društva Lipa Domžale, je potekal v sproščenem vzdušju ter veselju, da so se po dveh letih sprostili koronski ukrepi. Program se je začel z uvodnikom, ki ga je prebrala Mira Smrkolj – članica literarnega krožka Društva Lipa Domžale. Po uvodu so se izmenjavali v nastopih od igranja do povedne besede in spet nazaj na igranje.

Mati mora imeti tri pare oči … En par, ki vidi skozi zaprta vrata. Drug par na hrbtu … in seveda tiste oči pred seboj, ki gledajo otroka, ki počenja neumnosti, in ki odsevajo neizrečene besede: »Razumem te in ljubim.«

Iz pesniške zbirke Janeza Medveška, ljudskega ustvarjalca najžlahtnejše sorte, fotografa, slikarja, pesnika in pisatelja, je Mira Smrkolj prebrala pesem Mamin kruh.

Le kaj je v njem,
da je boljši
kot so drugi kruhi,
da vonj ima,
o, vonj omame!
Le kaj si zamesila vanj,
da je na mizi,
kot svetinja na oltarju,
da roka sama ponj poseže
In več, kot rabi,
vzame?
O, vem,
zakaj je boljši,
kakor drugi.
Zakaj je vonj preplavil hišo tja do duri,
v njem ni le kvas in sol, pa voda, moka,
LJUBEZEN vanj je vmesila
vem, mama –
tvoja roka!

Hvala ti, mami, za vso umazano posodo, ki si jo pomila, za vse mokro perilo, ki si ga dala sušit, za košare oblačil, ki si jih poškropila in zlikala, za trate, ki si jih pokosila in za strta srca, ki si jih popravila. Hvala za nešteto načinov, ko si pokazala, da nas imaš rada, ko si pokazala svojo modrost, svojo moč.

Mamina ljubezen je nedvomno najlepša stvar na svetu.

Vsem mamam čestitamo za njihov praznik! Radi vas imamo.

Drage mame! Hvala vam za vašo ljubezen in skrb. 

Virtualni koncert ob materinskem dnevu si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Popotovanje bomo začeli v furlanski prestolnici. Videm je simbolično, zgodovinsko in duhovno srce Furlanov. Sprehodili se bomo skozi njegovo središče in se naužili čudovitih arhitekturnih stvaritev pod grajskim gričem. Nadaljevali bomo v Humin in Pušjo vas - mesteci, ki ju je skoraj povsem uničil potres leta 1976. Ko je vse skupaj izgledalo nemogoče, so se odločili za detajlno obnovo in - uspeli.

Popoldanski del izleta pa bomo namenili odkrivanju skrivnostne Rezije. Visoko pod ostenjem Kanina bomo spoznavali verjetno najbolj nenavaden del slovenskega narodnostnega ozemlja. Rezija nas s svojim narečjem, pesmijo, plesi in starodavnimi obrtniškimi tradicijami vedno očara.

Prijavite se in pojdite z nami:

Cena: 50,00 EUR za člane Društva Lipa za druge udeležence 55,00 EUR.

V ceno je vključen avtobusni prevoz s cestninami, organizacija in celodnevno vodenje, vstopnine in tri hodni topli obrok s pijačo v Italiji.

Rezervacija prijave samo osebno, v času uradnih ur v pisarni Društva Lipa do 4.4.2022 oziroma do zasedbe prostih mest na avtobusu. Prijava bo potrjena ob plačilu cene izleta.

Vljudno vabljeni !

Program izleta pripravila: Anica Justinek in Andrej Bandelj

Predsednik Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Marjan Ravnikar

Ko pokukajo prvi zvončki iz trave in narava oživi, oživimo tudi zeliščarice.

Naš prvi postanek je tradicionalno Ravbarkomanda, avtocestno počivališče, kjer prija kavica. Pot nas nato pelje do Divače, travnika, kjer bodo čez par tednov iz zemlje pogledale velikonočnice. Zaščitena rastlina je to, ki potrebuje za svojo rast sončna, kamnita tla, suha travišča in je svoje ime dobila zato, ker običajno cveti okoli velike noči.

Me pa smo nabirale dren. Rek, da je nekdo zdrav kot dren, je povezan s to rastlino. Dren raste na kraških planjavah in je cenjen tudi v ljudskem zdravilstvu. Že od antičnih časov so ga ljudje uporabljali proti driski in vročini. V plodovih so nakopičene čreslovine, vitamin C, sluzi in železo. Okusen je čaj iz posušenih plodov in listov, jeseni pa delamo marmelado iz drnulj.

Pot nadaljujemo do Kort, največjega naselja v zaledju Občine Izola. Korte so značilna istrska vas in središče izolskega podeželja. Na južnih pobočjih so oljčniki in vinogradi.

Me smo se podale po poti Kaštelirja, arheološkega najdišča, ki s svojimi 1230 kvadratnimi metri predstavlja eno večjih prazgodovinskih naselbin v slovenskem delu Istre.

Naselbina, v kateri so živeli ljudje od poznega neolitika do rimske dobe, je razdeljena na t . i . glavno mesto ali akropolo in spodnje mesto. Na vzhodnem delu je zamejeno s kamnitim obrambnim nasipom – suho zidom. Pred nami pa se odpre čudovit pogled na sečoveljske soline.

Ob poti raste lučnik, divji por, hermelika, šparglji … Me pa se ustavimo še v oljčniku in obnovimo znanje o oljčnih listih, ki tudi uspešno znižujejo krvni tlak.

Po kratkem postanku za malico in klepet, nadaljujemo pot proti Novi vasi nad Dragonjo. To je slikovita gručasta vasica, ki se nahaja na 276 metrov visokem hribu Šavrinskega gričevja. Omenja se že leta 1300, prvič pa je vrisana na zemljevid Istre leta 1525. V 17. stoletju je popolnoma opustela zaradi kuge, nato pa je beneška oblast vanjo naselila nekaj družin iz Dalmacije.

Danes živi tu 234 ljudi in počasi se vračajo tudi mlajši in na zraku se spet sušijo otroški slinčki.

V vasi stoji cerkev, posvečena Mariji rožnovenski, ločeno pa stoji zvonik iz leta 1896, ki je bil obnovljen leta 1989. Vaščani so že včasih obdelovali vinograde, njive in oljčne nasade in se ukvarjali z domačo obrtjo. V kraju so bile tudi torklje oziroma stiskalnice oliv in tako je še danes. Vaščani se trudijo ohranjati kulturno dediščino, ki pripomore k prepoznavnosti vasi. Tako skrbijo za vaški muzej, ki prikazuje starodaven način življenja domačinov.

Izredno zanimiv je tudi kulturni dom, dom krajanov, z odrom in z veličastno sliko na steni in tudi ostale stene so bogato in na iskriv način poslikane z utrinki iz vaškega življenja: plesom, klepetom, igrami…

Tradicionalno vsako leto priredijo praznik vina in česna, ki v vas pripelje obiskovalce iz širše Slovenije.

Nov gasilski dom in vaška gostilna s picerijo in prijaznimi domačini, pa še dodatno obogatita ponudbo te male vasi.

Če vas pot zanese proti morju, zavijte kdaj malo višje, nad Dragonjo in obiščite skrite bisere Šavrinskega gričevja. Ne bo vam žal.

Kot tudi nam ni bilo. Hvaležne naši mentorici Veroniki, ki za nas vedno najde še neodkrite lepote naše domovine, smo se poslovile z željo, da nas pot spet pelje novim dogodivščinam naproti.

In še misel za konec:

»Oljka je kot mati. Lahko jo leta in leta zanemarjaš, pa te ne bo nikoli pozabila.«

Zeliščarice Društva Lipa Domžale