V jutranjih urah smo se zbrali pred Vele v Domžalah, kjer je bil zbor udeležencev za izlet v Posočje in naprej čez prelaz Predel.
Dobra volja se je kazala že na avtobusu, klepetanja in smeha je bilo na pretek. Z uvodnimi besedami nas je nagovoril predsednik Lipe Marjan Ravnikar in nam predstavil koordinatorja izleta Biserko Čičerov in vodiča Branka Urbanija, ki nam je v grobem orisal potek poti. Slišalo se je, da bo napolnjen program.
Odpeljali smo se proti Idriji, rudarskem mestu, ki je desetletja slovelo po rudniku živega srebra. Največ živega srebra so izvozili v J Ameriko. Rudnik je preurejen za muzejski namen.
Čas smo imeli za jutranjo kavico. Po postanku smo krenili proti Tolminu. Vso pot nam je vodič prijetno razlagal zgodovino okoliških vasi, hribov, ki so vpeti v to dolino. V Tolminu smo se sprehodili do nemške kostnice iz prve svetovne vojne. Lokalna vodička nas je popeljala po kostnici ki je v letih 1936-1938 Nemčija v spomin nanje zgradila pomemben kulturno-zgodovinski spomenik, v katerem v skupnem grobu večno počiva 965 nemških vojakov.
Ustavili smo se za kosilo v prijetnem gostišču Tolminska korita. Postreženi smo bili z joto in sladico (štruklji na njihov način).
Zopet smo drveli v prijetnem tempu naprej proti vasici Vrsno, kjer smo si ogledali rojstno hišo pesnika Simona Gregorčiča, eden izmed najbolj pomembnih slovenskih pesnikov. V njegov svet nas je popeljala dobra poznavalka njegovega življenjepisa in ustvarjanja.
Ni smiselno pisati o njegovi smrti, ker še vedno živi med nami, njegova dela so še kako živa.
0
Tu se je dokazal tudi naš voznik avtobusa po centimetrih je spravil avtobus na cesto in v dolino po strmi, ovinkasti cesti.
Vodič je napovedal vožnjo skozi Kanin, Kobarid in Bovec proti trdnjavi Kluže nad Koritnico. Mogočna trdnjava, ki je ujeta v izjemno naravo, med strma pobočja Rombona, Slemena in globokega korita Koritnice. Kluže so pomemben spomenik obrambe pred turški vpadi, Napoleonovo vojsko in napadi v 1. svetovni vojni.
Naslednji postanek je bil v Logu pod Mangartom, kjer smo postali pred vhodom v »Štoln«. Zgrajen je bil za namen odvajanja vode iz rudnika svinca v Rablju, danes Cave del Predil. Kmalu so ga začeli uporabljati rudarji za krajšo pot na delo. Sedaj čaka, da ga odprejo za turistične namene (?).
No počasi gremo h koncu, a je še pred nami panoramska vožnja čez visoki prelaz Predel mimo Rabeljskega jezera do Belopeških jezer. Vodič nam je vseskozi razlagal razgibano in kruto zgodovino teh krajev, ki sedaj počivajo v spokojnosti lepote.
Pri Belopeških jezerih smo naredili kratek sprehod in še zadnji pogled na vršace.
Prijetno utrujeni in pod vtisi razlage zgodovine , ki nam jo je podal vodič nas je voznik pripeljal v Domžale, kjer smo se poslovili in odhiteli vsak svojo pot.
Zahvala predsedniku, koordinatorju, vodiču in vozniku avtobusa.
Zapisala: Majda Šraj; Foto: arhiv Društva Lipa Domžale
0